Veliki triumf grške desnice
Konservativni Novi demokraciji se pred drugim krogom volitev obeta celo absolutna večina
Že pred nedeljskimi volitvami je bilo kristalno jasno, da bodo v Grčiji zaradi novega volilnega zakona, ki je v prvem krogu vzpostavil proporcionalno pravilo, glasovali še drugič. Bilo je tudi jasno, da bo levica doživela poraz. A ne tako brutalnega. Velika zmagovalka parlamentarnih volitev je namreč od leta 2019 vladajoča konservativna Nova demokracija, ki odhaja na »drugi krog« parlamentarnih volitev po absolutno večino.
Nova demokracija je pod vodstvom predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa dobila dobrih 40 odstotkov glasov – dvakrat več od levičarske Sirize, največje opozicijske stranke, ki je vodila državo v obdobju 2015–2019. Tretje mesto je zasedel nedavno še klinično mrtev Pasok-Kinal, ki ga ni pokonča
Parlamentarne volitve v Grčiji delež glasov strank, ki bi se uvrstile v parlament
Nova demokracija (ND)
Siriza
Pasok-Kinal (KA)
Komunistična stranka Grčije (KKE)
Grška rešitev druge Opomba: preštetih 99,7 odstotka glasov la niti korupcijska afera Katargate, v katero je bila vpletena njihova nekdanja članica ter podpredsednica evropskega parlamenta Eva Kaili z 12 odstotki glasov.
Že med predvolilno kampanjo je bilo jasno, da velikih koalicij tokrat ne bo. Vsaj ne po prvem krogu, ki zaradi novega, proporcionalnega volilnega sistema brez dodatnih poslanskih sedežev, podarjenih zmagovalni stranki, omogoča več pravičnosti, a hkrati tudi obilico strateškega taktiziranja. Zato je bilo jasno, da bodo Grki najverjetneje 2. julija glasovali še drugič. A tedaj zopet po spremenjenih pravilih: število dodatnih poslanskih sedežev, ki jih bo po drugem krogu prejela zmagovalna stranka, se bo večalo premo sorazmerno z volilnimi odstotki.
Če bo Nova demokracija, denimo, tudi julija presegla 40 odstotkov glasov, bo – v 300-članskem grškem parlamentu – dobila 50 dodatnih poslanskih sedežev. To bi ji teoretično lahko omogočilo vladanje z absolutno večino. In zaradi tega se Micotakis, ki ga volivci niso kaznovali ne za prisluškovalni škandal ne za odgovornost oblasti za katastrofalno železniško nesrečo, v kateri je februarja umrlo 57 večinoma mladih ljudi, v drugi krog odpravlja s iksnim nasmeškom.
»Povzročili smo politični potres,« je v nedeljo zvečer dejal Micotakis, ki bi za popolno zmago že v prvem krogu potreboval le še šest poslanskih sedežev. Toda drugi krog mu – kljub določenim tveganjem – ponuja možnost za absolutno, zgodovinsko opolnomočenje. V zgodovini grške »moderne« parlamentarne demokracije je absolutno večino dobil le socialist Andreas Papandreu leta 1981. Nova demokracija je zmagala celo na tradicionalno levičarski Kreti. Od levičarskih strank se je še najbolje odrezala globoko v 20. stoletju živeča Komunistična stranka Grčije (KKE), ki je prejela dobrih 7 odstotkov glasov.
Erdoğanizacija in orbanizacija grške družbe
Voditelj Sirize in predvidljivi poraženec nedeljskih volitev Aleksis Cipras je včeraj dejal, da »volilni krog še ni zaključen«, in dodal, da bo »naslednja bitka kritična in končna«. Ob tem je priznal, da je rezultat za Sirizo »izjemno negativen«. Zato je napovedal spremembe v vodstvu stranke.
Če bi obveljali le rezultati nedeljskih volitev, bi iz parlamenta izpadel nekdanji inančni minister Janis Varufakis, ki s stranko MeRA25 ni presegel triodstotnega parlamentarnega praga. Varufakis je za slab rezultat – in katastrofalen rezultat grške levice nasploh – okrivil nekdanje partnerje iz Sirize, ki se niso hoteli povezati z njim. To je po njegovem povzročilo neverjeten cunami nazadnjaštva. Ob tem je pozabil dodati, da vsega tega ne bi bilo, če k temu ne bi bila tako nagnjena grška družba. »Erdoğanizacija in orbanizacija Grčije je zdaj zaključena,« je Varufakis pohitel z analizo volitev.
Predsednica Grčije Katerina Sakelaropulu je skladno z ustavo trem strankam, ki so na volitvah dobile največ glasov, dala na voljo tri dni, da sestavijo koalicijsko vlado. A to je bila glede na razmerja v grški politiki le protokolarna gesta. Koalicije namreč nihče ne bo niti poskusil sestaviti, zato bo predsednica po poteku roka določila prehodno vlado, ki bo morala izpeljati julijske volitve. Volilna udeležba je bila malce višja od pričakovane. Nekaj več kot 60-odstotna.
• Nova demokracija je dobila dvakrat toliko glasov kot Siriza.
• Desnica je slavila celo na tradicionalno levičarski Kreti.
• Drugi krog volitev bo predvidoma 2. julija.