Javna pobuda: rezultati koronskega zdravljenja
Preteklost ne obstaja: nima mase, nima energije. Obstaja samo kot spomin. Spominom dajejo energijo le naša sedanja čustva – jeza, navdih, zamere, ponos, strah ... in ta energija kvari naša življenja zdaj.
Bolestno je, da se vnuki partizanov in domobrancev prepirajo in sovražijo zaradi nečesa, kar z njihovimi življenji nima nič skupnega. Tako sami postajajo nekakšni partizani, domobranci, komunisti, antikomunisti, sovražniki in potencialni morilci. Ne živijo svojih življenj, ampak podaljšujejo tuja.
Spominjati se je treba brez energije. Spominjajmo se tako, kot da bi nezainteresirano gledali ilm o naravnih lepotah ali ponovno in nenavijaško gledali tekmo dveh neznanih ekip. Ko se gledanje konča, pozabimo na gledano in živimo svoje življenje v sedanjosti. Če bi se tako spominjali, ne bi obstajale sedanje zamere in želje po maščevanju zaradi tujih dejanj iz preteklosti. Tudi zaslug ne bi bilo – če je kdo kaj dobrega naredil v preteklosti, mu to ne sme prinašati nobenih privilegijev v sedanjosti.
Sedanjost je vse, kar imamo. Biti »zdaj« pomeni ne pripadati nikomur in ničemur: ne zgodovini, ne staršem, ne stranki, ne veri, ne državi, ne narodu, ne tradiciji.
Samo tako je mogoča svoboda, osebna rast. Odraščamo samo tako, da živimo brez avtoritet, idolov, mentalnih in duhovnih lastnikov. Odraščanje pomeni osvobajanje od prepričanj, kajti vsa prepričanja so iz spomina, iz preteklosti. Samo tako prenehamo biti ujetniki tujih prepričanj, sužnji avtoritetam, in začnemo živeti svoje življenje. Zdaj.
Pozabite, da se iz zgodovine česa naučimo in da so zato spomini potrebni. Zgodovina nas uči, da se iz zgodovine ničesar pametnega ne naučimo. Zato ne nasedajmo Janši in njegovim zaslepljencem, da se je treba braniti pred ponovnim komunističnim totalitarizmom. Z orožjem, seveda. So zato v Janševi vladi spremenili zakon o orožju in dovolili nakup polavtomatskega orožja, ki omogoča množično ubijanje? So v zadnjih dneh Janševe vlade, ko bi lahko opravljali le tekoče posle, sprejeli sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, upajoč, da ga bo nova vlada razveljavila? Sklep bi lahko sprejeli kadarkoli prej (Janša je vodil tri vlade, sodeloval pa še v dveh), a takrat takšen sklep ne bi imel funkcije širjenja in utrjevanja sovraštva, ki je Janševa pot do oblasti.
Komunistov ni več. Obstaja le sovraštvo, s katerim Janša obilno hrani svoje nenasitne stvarne in izmišljene sledilce. Komunističnega nasilja več ne more biti. Obstaja pa realna možnost janšističnega nasilja, ki s preteklostjo nima ničesar skupnega. Ima pa veliko s prihodnostjo Janeza Janše in njegovih borcev.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila konec epidemije covida-19. Zdaj ko je epidemija uradno končana, je zadnji čas za odgovor na vprašanje, kaj smo s cepljenjem dosegli. Še posebno ker WHO napoveduje nove epidemije in nova cepljenja, za ta namen pa tudi spreminja mednarodna zdravstvena pravila in pripravlja novo pogodbo o pandemiji, s katero bi bila nacionalna suverenost držav zelo omejena.
O uspehu koronskega zdravljenja se v Sloveniji molči, nihče od odgovornih ni do zdaj objavil poročila o tem, kaj je bilo doseženo s cepljenjem proti covidu-19. Koliko življenj je bilo rešenih? Za koliko se je zmanjšala smrtnost cepljenega dela prebivalstva v primerjavi z necepljenim? Porabljenega je bilo veliko davkoplačevalskega denarja za cepiva. Ali je bila to racionalna odločitev? Koliko sredstev smo sploh namenili za cepljenje? Kolikšna je vrednost cepiv, ki jih bo treba zaradi pretečenega roka zavreči?
Povsod po svetu poročajo o tem, da se med ljudmi, ki so bili cepljeni proti covidu-19, skokovito širijo številne znane in manj znane bolezni in so cepljeni ljudje drastično podvrženi covidu-19. Zakaj se v Sloveniji o tem ne govori? Se to morda celo prikriva? Nacionalni inštitut za javno zdravje smo že pred letom dni pozvali, naj pove, kakšen je cepilni status državljanov, ki imajo miokarditis. Zakaj imamo leta 2021 v Sloveniji za 65 odstotkov povečan obseg kroničnega miokarditisa? Velika verjetnost, da zato, ker so bili oboleli ljudje cepljeni. Je kdo raziskal, kolikšen delež obolelih je bil cepljen proti covidu-19 in ali je med cepljenjem in obolelostjo kakšna vzročna povezava? Ali je res, da imajo zdravniki navodilo, naj ne vpisujejo cepilnega statusa bolnikov?
Nujen je kar najhitrejši pošten odgovor: Je bila anticovidska strategija pravilna in kakšne koristi je prinesla? Kakšne so bile njene morebitne nepredvidene, neželene in škodljive posledice?
Pomembnost odprtega in transparentnega delovanja vseh organov javnega sektorja določa zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Skladno z določili in namenom zakona vas v javnem interesu pozivamo, da v najkrajšem možnem času uvrstite na dnevni red odborov za zdravstvo državnega zbora in državnega sveta tematiko »Rezultati koronskega zdravljenja v letih 2021–2023« ter o ugotovitvah in sklepih obvestite javnost. Od sredstev javnega informiranja pa pričakujemo, da bodo o tem korektno poročala. Podpisniki: Srečko Šorli, Darja Lovšin, univ. dipl. pol., dr. Tomaž Mastnak, pater dr. Karel Gržan, Esmeralda Vidmar, univ. dipl. teol., Rok Zavrtanik, založnik, Ira Zorko, univ. dipl. arh., Živan Krevl, dr. med., univ. dipl. biol. Mateja Žlogar, Diana Cimprič, univ. dipl. psih., Branko Gradišnik, pisatelj, spec. Biserka Ilin, dr. med., Gorazd Kocijančič, filozof, pesnik in prevajalec, Anton Komat, mag. Vladimir Pirnat, dr. med.