Pomembna vloga bank pri zelenem prehodu
Kreditiranje je pomemben način podpore nacionalnih in globalnih ciljev trajnostnega razvoja
Banke imajo pomembno vlogo pri razogljičenju in po napovedih bo letos prvič več kot polovica novo odobrenih kreditov v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika) v skladu z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi načeli trajnosti (ESG). Zelo dejavne so na tem področju tudi banke v Sloveniji.
Smernice sodobnega bančništva, ki deluje v skladu z ESG ter trajnostmi cilji in zavezami okoljskih sporazumov, so pred štirimi leti začrtali v Združenih narodih. Oblikovali so Načela za odgovorno bančništvo, s katerimi banke spodbujajo, da trajnost vključijo v vsa svoja poslovna področja, vključno s spodbujanjem strank in poslovnih partnerjev na tem področju. To morajo dokazovati tudi s poročili. K temu se je do zdaj zavezalo že več kot 320 bank po svetu, ki skupaj predstavljajo več kot polovico globalnega bančnega trga.
Leta 2020 se je kot prva in do zdaj edina banka iz Slovenije iniciativi pridružila NLB. »V Skupini NLB smo trajnost odločitev in dejanj umestili v središče poslovanja,« so komentirali v banki, ki se je lani pridružila tudi Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov; družba Sustainalytics, ki ocenjuje trajnostno naravnanost podjetij, pa jim je lani podelila oceno tveganja 17,7 (nizko). To jo uvršča na 152. mesto med 988 ocenjenimi bankami. »NLB je znana po močnem korporativnem upravljanju, kar zmanjšuje splošno tveganje. Poleg tega ni doživela večjih polemik na področju ESG,« pojasnjuje ocena Sustainalytics.
NLB je prva banka s sedežem in izključnim strateškim interesom v Jugovzhodni Evropi, ki je pridobila to oceno, ter prva med družbami, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Kot pravijo v NLB, je vključevanje trajnostnih praks v kreditiranje, naložbe, bančne izdelke in storitve najpomembnejši način, kako lahko podprejo nacionalne in globalne cilje trajnostnega razvoja. Na ta način izkoriščajo poslovne priložnosti, ki izhajajo iz prehoda v bolj zeleno in bolj vključujoče gospodarstvo, in obvladujejo tveganja finančne uspešnosti. Kot so zapisali v trajnostnem poročilu za leto 2022, objavljenem prejšnji mesec, so lani realizirali 166,9 milijona evrov trajnostnega korporativnega financiranja in odobrili 53 milijonov evrov zelenih kreditov zasebnikom.
Zeleno financiranje
V ospredje postavljajo financiranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in v regiji, kjer je banka prisotna. V ta namen so oblikovali serijo okolju prijaznih kreditnih produktov, med katerimi je Zeleni kredit za zmanjšanje ogljičnega odtisa, namenjen ugodnejšemu financiranju izgradnje sončnih elektrarn, hidroelektrarn (manj kot 20 MW) in elektrarn na bioplin/biomaso.
Banka ne financira več projektov s področja energetike, ki slonijo na tehnologiji premoga, med več nizkoogljičnimi energetskimi projekti, ki jih je podprla v zadnjem času, pa izpostavlja vetrni park Selac v Mitrovici na
Kosovu. S partnerskima finančnima institucijama, EBRD in Erste Group, so zagotovili financiranje izgradnje vetrnega polja s 27 vetrnicami nazivne moči 105 MW, ki zagotavljajo energijo za sto tisoč gospodinjstev. S tem je pokrita desetina kosovskih potreb po električni energiji. Drugi velik projekt v regiji pa je vetrni park Krivača v vzhodni Srbiji. Skupaj 22 vetrnic s skupno nazivno močjo 105 MW bo na leto proizvedlo 310 GWh čiste
Podjetja se pri financiranju investicij zanašajo na banke, kar včasih ni dovolj
Tudi podjetja v Sloveniji veliko vlagajo v obnovljive vire energije, tako v smislu ESG kot v načinu za obvladovanje cen električne energije na trgu. Banke jih pri tem podprejo, hkrati pa tudi same opozarjajo na dejstvo, da ima v prebivalstvo v Sloveniji milijarde evrov prihrankov kar na osebnih računih. To pomeni, da sredstva lahko dvignejo kadarkoli, s čimer sami izgubljajo priložnosti, ki jih omogočajo nekatere druge oblike naložb, »slovenska podjetja pa ne pridejo do ugodnih sredstev za svojo rast, ki bi jih gospodinjstva posredno namenila v primeru varčevanja v različnih drugih finančnih oblikah, kot so pokojninski in vzajemni skladi ali neposredni nakup delnic ali obveznic. Tako naša podjetja slonijo pri financiranju investicij ali prevzemov na bankah in pri nekoliko bolj tveganih transakcijah ta kanal financiranja ni zadosten,« pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. To v praksi pogosto električne energije. Projekt, vreden 155 milijonov evrov, so začeli uresničevati leta 2021, investitorja sta srbska MK grupa in slovenski sklad zelenih virov energije Alfi Green.
Poleg NLB in NLB Komercijalne banke projekt financirajo še Erste, Raiffeisen in Avstrijska razvojna banka (OeEB). To je prvi projekt obnovljive energije v Srbiji s komercialno pogodbo o nakupu električne energije (PPA).
pomeni, da so naša podjetja uspešna tarča prevzemov, le redko kdaj pa so tudi sama prevzemno aktivna.
Z alokacijo sredstev bi podjetja lahko prišla do ugodnejših domačih virov financiranja, zahtevani donos na bančne depozite in obveznice bi se znižal, povečala bi se likvi dnost, kar bi tudi zmanjšalo zahtevani donos tujih vlagateljev (manjša premija za nelikvidnost). Pri naložbah v sveži kapital bi domači profesionalni vl agatelji lažje podprli smiselne projekte slovenskih podjetij, kar bi pritegnilo tudi tuje investitorje. Zadostna finančna sredstva za naš kapitalski trg lahko zagotovi le več sredstev v drugem pokojninskem stebru in vzpostavitev tretjega stebra. Vzor so nam lahko Hrvaška in razvita gospodarstva, ki so vzpostavila sisteme, ki z davčnimi in sodobnimi behaviorističnimi pristopi spodbujajo prostovoljno in pravočasno varčevanje za starost.
Tudi sami z brezogljičnim virom
Banka je lani zmanjšala ogljični odtis poslovanja za 46 odstotkov, na ravni Skupine NLB 70 odstotkov vse potrebne električne energije zagotavljajo iz brezogljičnega vira, v družbi v Sloveniji pa v celoti. Lani so zmanjšali porabo papirja za 17 odstotkov, s čimer so ohranili 866 dreves, zaposleni v skupini pa so jih po vsej regiji posadili še 6176.