Ovir za napredek fotovoltaike v Sloveniji je ogromno
Direktor Moje elektrarne pravi, da vstopajo v naslednjo fazo, ko elektrarn ne bodo več kupovali, ampak jih bodo začeli postavljati
Slovenci imamo dober posluh za zelene naložbe, pravi Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike in direktor podjetja Moja elektrarna, ki se ukvarja z oddajanjem modulov sončnih elektrarn v zakup, kot obliko varčevanja presežnih sredstev prebivalstva. Ovir za napredek fotovoltaike pa je v Sloveniji ogromno, od prostorskih aktov do elektrotehničnih omejitev.
Od kod vaša strast do fotovoltaike, saj ste bili zaposleni v zavarovalnici?
Kmalu po diplomi sem se zaposlil v zavarovalnici, kjer sem na različnih odgovornih in tudi vodilnih mestih uspešno deloval 14 let. Dobil sem neprecenljive izkušnje in dobro spoznal finančno logiko posla. Strast do fotovoltaike se je pojavila šele pozneje, takrat je namreč sploh še ni bilo. Vzporedno sem iskal nove izzive, iskal sem nekaj zelenega, dolgoročnega, trajnega. In tako sem leta 2007 »odkril« fotovoltaiko, ustanovil podjetje in se v tistih pionirskih časih začel ukvarjati s povsem drugo dejavnostjo. Danes lahko trdim, da sem vsaj toliko oziroma več fotovoltaika kot zavarovalničarja, saj sem tudi že dlje časa v fotovoltaiki.
Bili ste eden prvih, ki so v Sloveniji postavili sončno elektrarno. Kakšne spomine imate na to? Spomini so zanimivi, tudi zabavni, saj smo stvari dobesedno raziskovali. Vsak korak je bil prvi. Obenem je šlo tudi za zelo velike finančne zalogaje, saj danes enako velika elektrarna stane dvanajstkrat manj. Tisti, ki so se takrat odločali za fotovoltaiko, so – kljub subvencijam, ki jih je država začela uvajati relativno zgodaj – morali biti zelo pogumni, da so se odločili za skok v neznano. Izkazalo se je, da je bila to edina prava pot, in nikomur izmed nas, ki smo tako zgodaj postavili elektrarno, ni bilo pozneje žal, da je to naredil.
Takrat je bil finančni izkoristek primerljiv, če ne boljši, predvsem zaradi zelo visokih subvencij v prvih dveh letih. A te niso bile dane vnaprej kot nepovratna sredstva, ampak kot dobro plačilo za proizvedeno elektriko. Tako da s(m)o investitorji kljub vsemu morali biti pogumni in trdno odločeni, da gremo po poti zelenega razvoja. Glede na stopnjo razvoja tehnologije je bilo finančno tveganje vseeno precej veliko: če bi posameznik sredstva vložil v sončno elektrarno, ki potem ne bi dobro funkcionirala, ne bi imel niti elektrike niti subvencije na osnovi proizvedenih kilovatnih ur elektrike.
Ste direktor podjetja, ki je na trg uvedlo poslovni model vlaganja v sončne elektrarne in je na voljo vsem. Od kod ideja?
Gre za možnost vlaganja v obliki zakupa sončnih modulov na naših lastnih sončnih elektrarnah za določeno časovno obdobje. Naša »mama«, skupina PV-Invest, je idejo finančne soudeležbe državljanov pri pridobivanju zelene elektrike uspešno preizkusila v Avstriji, mi pa smo ta model prenesli k nam in prilagodili našim razmeram, kjer se je prav tako dokazal kot zelo uspešen.
Kako ta poslovni model deluje? Model vlaganja v sončne elektrarne je državljanom, ki so zainteresirani za oplemenitenje svojih finančnih sredstev, zanimiv predvsem zato, ker jim doseganje ciljev (dobička) omogoča z razbremenjevanjem okolja od izpustov toplogrednih plinov. Vlagatelji z vključevanjem v projekte Moje elektrarne cilje zelenega bivanja uresničujejo, ne da bi se jim bilo treba ob tem angažirati s postavitvijo in vzdrževanjem lastne sončne elektrarne. Obenem je ta poslovni model zanimiv, ker omogoča postopno vlaganje – za razliko od postavitve lastne elektrarne, kjer moraš vložiti celoten znesek takoj. V obeh primerih imaš seveda iste cilje, samo na drug način. Odločitev je stvar posameznika, saj ne želim favorizirati naše ponudbe, pomembno je, da gremo vsi skupaj svetlejši, zeleni prihodnosti naproti.
Kakšen pa je odziv – imamo Slovenci posluh za takšne naložbe v zeleno energijo?
Na podlagi zanimanja za naš finančno-okoljski produkt lahko sklepam, da imamo Slovenci dober posluh, saj nam uspeva vse sončne module na naših sončnih elektrarnah oddajati sproti. Obenem je krog zainteresiranih vlagateljev vedno širši, saj se dosledno držimo pristopa, h kateremu smo se zavezali, in sicer, da vsa na ta način pridobljena sredstva vlagamo nazaj v sončne elektrarne, v vzdrževanje, obratovanje in širitev mreže. To je močan argument in garant varnosti naložbe.
Pomembno je namreč, in to naši vlagatelji že vedo, da jih ne izpostavljamo tveganjem s tem, da bi njihova sredstva kakorkoli vlagali drugam, ampak jih namenjamo izključno za uresničevanje našega poslanstva. Denar vlagateljev se plemeniti v okviru sončnih elektrarn, ki stojijo v Sloveniji, in nikjer drugod.
Ste s podjetjem dosegli ob ustanovitvi zastavljene cilje in si morebiti postavili nove?
Na začetku smo elektrarne kupovali, predvsem na industrijskih strehah. Danes imamo bolj zaokrožen portfelj, nekaj več kot 15 megavatov (MW) skupne moči sončnih elektrarn, vključno s tistimi, ki jih ne oddajamo vlagateljem, in vstopamo v naslednjo fazo, ko elektrarn ne bomo več kupovali, ampak jih bomo začeli postavljati sami. Gre za tako imenovane green field naložbe oziroma za naložbe, kjer bomo sami načrtovali sončne elektrarne in na ta način imeli veliko boljše izhodišče. Projekte bomo izvajali s pomočjo domačega inženirskega znanja in tudi s strokovnjaki naše lastnice, ki stoji za mnogimi izstopajočimi projekti avstrijskih in evropskih sončnih elektrarn, pri čemer so nekateri resnično veliki in imajo po več deset MW vršne moči.
Ste tudi predsednik Združenja slovenske fotovoltaike. Za kaj si prizadevate?
Omenjeno združenje si prizadeva vzpostaviti boljše pogoje za razvoj panoge. Ovir za napredek fotovoltaike je v Sloveniji ogromno, od prostorskih aktov do elektrotehničnih omejitev. Na žalost nastaja precej težav tudi zato, ker distribucijska podjetja ne sprejemajo pobud prebivalcev za večje število malih sončnih elektrarn na lastnih strehah hiš. Zaradi vsega naštetega po številu instaliranih kilovatov na prebivalca zaostajamo za Evropo. Prav zato je naše poslanstvo pomembno, saj če bodo te ovire odstranjene, bo v Sloveniji realizirano bistveno več fotovoltaike. Naša misija je, da se to zgodi čim prej in v čim večji meri. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na dodatno oviro, na neživljenjsko zakonodajo, ki onemogoča posege v prostor celo tam, kjer ti ne bi imeli škodljivih posledic za okolje.
Kakšnih sprememb zakonodaje si želite?
Želimo si predvsem lažjega umeščanja v prostor in naprednejšega razumevanja ter drugačne obravnave investitorjev pri elektrodistribucijskih podjetjih. Skupaj bi si morali prizadevati za čim več fotovoltaike pod soncem, ne pa, da si zanjo prizadevamo samo ozaveščeni investitorji, tako veliki kot mali, elektrodistribucija pa milostno dovoljuje, da se jo sem ter tja postavi. Elektrodistribucijska podjetja bi morala biti v enaki meri ali celo bolj kot investitorji zainteresirana za razvoj v smeri zelenega prehoda ter bi morala nuditi infrastrukturo, ki bi omogočala razpršene vire, torej priklope čim več sončnih elektrarn, ne pa da namesto tega vidijo razpršene vire kot neke vrste »nebodigatreba« v obstoječem omrežju. Pri tem bi poudaril, da tega ne smemo posploševati, saj je tudi med elektrodistributerji vse več takšnih, ki se zavedajo pomena hitrega postavljanja in priklapljanja razpršenih virov.
Ima aktualna vlada posluh za vas? Kaj pa pretekle vlade?
Vse naše vlade so imele in imajo premalo posluha za fotovoltaiko. Prejšnja ga je imela premalo, človek bi sodil, da ga bo nova vlada imela več, dejansko je bilo veliko obljubljenega, vendar se zadeve ne odvijajo s pravo dinamiko, zato izgubljamo dragoceni čas. Vsekakor se pridružujemo stališču, da se je treba hitreje posvečati obnovljivim virom energije, ampak na koncu se zaradi počasne dinamike zdi, kot da gre le za retoriko, čeprav vem, da je trenutno na ministrstvih veliko ljudi, ki si resnično prizadevajo, da se na tem področju kaj premakne in zato pozdravljam delo, ki si ga je zadala ekipa ministra Kumra. Kritika na sedanjo vlado torej ni dvom o pravilnosti usmeritve, ampak leti bolj na dinamiko, ki je po našem mnenju prepočasna. Razlogi za počasnost verjetno niso samo na strani aktualne vlade, ampak je marsikaj treba pripisati obstoječi zakonodaji in »zbirokratiziranosti« številnih administrativnih postopkov.
Kakšen bi bil vaš idealni energetski recept za Slovenijo?
Idealen energetski koncept bi bil, da bi vso energijo pridobili izključno iz vode, sonca in vetra. Mislim, da je to uresničljivo, če se delovanje obstoječe jedrske elektrarne v Sloveniji podaljša tam nekje do leta 2050. V tem času, torej v naslednjega četrt stoletja, lahko iz obnovljivih virov brez dodatne jedrske elektrarne zagotovimo dovolj energije, da bomo energetsko samooskrbni. Če pa bomo v tem času v kakšnem letu ali v kakšnem mesecu nekaj energije morali uvažati, pa to ne predstavlja posebne tragedije in lahko s tem mirno živimo.
Vlagatelji z vključevanjem v naše projekte cilje zelenega bivanja uresničujejo, ne da bi se jim bilo treba angažirati s postavitvijo lastne sončne elektrarne.