Tudi Franja je temelj slovenskih uspehov
Drugi junijski vikend spet v znamenju največjega kolesarskega maratona – Pričakujejo okrog 5000 udeležencev
Dirka po Italiji je pred odločilnim tednom, pred katerim se obeta dvoboj za rožnato majico med Primožem Rogličem (Jumbo Visma) in Geraintom Thomasom (Ineos). Vendar velika favorita, ki ju ločita le dve sekundi – v vodstvu je z dobro minuto naskoka Bruna Armirail (Groupama FDJ), ki v odločilnih klancih ne bo konkurenčen –, na drugi dan premora nista bila v središču pozornosti.
Dogodek dneva je bila novinarska konferenca, na kateri je Mark Cavendish, eden od najboljših šprinterjev vseh časov, napovedal konec kariere po tej sezoni. »Rad sem predirkal vsak kilometer te dirke in čutim, da je to popoln čas za to, da povem, da je to moj zadnji Giro in da je sezona 2023 moja zadnja med poklicnimi kolesarji,« je dan po svojem 38. rojstnem dnevu povedal Cavendish, ki je v karieri slavil izjemnih 161 zmag.
Čeprav se počasi poslavlja, ni brez tekmovalnih ambicij. Te bo imel predvsem na svojem 14. Touru. Lovil bo svojo 35. etapno zmago na veliki pentlji, s katero bi na vrhu večne lestvice prehitel legendarnega Belgijca Eddyja Merckxa.
»Kolesarstvo je bilo moje življenje več kot 25 let in živel sem izjemne sanje. Kolo mi je dalo priložnost, da sem videl svet in srečal neverjetne ljudi, ponosen sem, da so mnogi med njimi moji prijatelji. Ta šport imam bolj rad, kot si lahko predstavljate. Ne morem pa si predstavljati, da bi se veliko oddaljil od njega,« je raketa z otoka Man najavila, da bo tudi v prihodnje povezana s kolesarstvom.
Kako sta favorita za zmago preživela prosti dan? Roglič se je izognil medijskim obveznostim, Thomas pa je napovedal, da bo dirka prej ali slej eksplodirala, odločitev pričakuje v 19. etapi s ciljem na Tri Cime di Lavaredo. Morda do napovedane eksplozije pride danes na Monte Bondoneju.
Za vami sta dva tedna ene najbolj nenavadnih dirk po Italiji v zadnjih desetletjih. Pomnite kakšen Giro s tako veliko dežja in taktiziranja ter tako malo dirkanja za rožnato majico v 15 etapah?
Ne, ne pomnim, da bi na Giru tolikokrat do cilja v ospredju prišli ubežniki in bi bila glavnina tako pasivna. Vendar imajo ekipe dober razlog za to. To ni bil njihov prvotni načrt, so pa k temu pripeljali številni odstopi zaradi okužb s covidom-19 in tudi slabo vreme. Številne zasedbe so oslabljene, bojijo se tega, kar še prihaja. Zato nihče v drugem tednu ni želel porabiti preveč energije. Nihče ni želel oslabiti svoje zasedbe pred odločilnim delom dirke, vsi čakajo na najtežje etape. Nobena od ekip nima neomejenega števila delavcev, ki jih bodo še potrebovali v nadaljevanju dirke.
Maraton Franja je osrednji rekreativni kolesarski dogodek na Slovenskem. Od prvega maratona leta 1982, ko je bilo na štartu 700 kolesarjev, je Franja prehodila zelo dolgo pot. Danes je vzor za prireditelje tudi v tujini, brezhibno organizacijo jim zavida tudi marsikatera profesionalna dirka. »Smo eden najbolj prepoznanih in srčnih maratonov pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze, na to kaže tudi zanimanje iz drugih držav, letos prihaja več kot 500 kolesarjev iz tujine. Skoraj 2000
Ni šlo zato, da kolesarji ne bi želeli dirkati?
Ne, vendar so razumljivo v teh razmerah vsi najprej razmišljali o varnosti, kako v enem kosu priti v cilj. Premišljeno so morali trošiti energijo, za naprej pa ni smiselno preračunavati, kaj bi se lahko zgodilo. To bo pokazal čas. Mi smo dobro pripravljeni in pripravljeni smo tudi dirkati agresivno, vendar nam doslej to še ni uspelo. Vsakič, 252 m
Passo Bordala 1.253 m Passo di Santa Barbara 1.169 m
Kako ocenjujete položaj med glavnima favoritoma Rogličem in Thomasom in njunima ekipama Jumbo Visma in Ineos?
Matassone 832 m
Rovereto 200 m ljudi skrbi, da je maraton varen in organiziran tako dobro, kot je. Na štartnih seznamih imamo več kot 30 odstotkov žensk, včasih je bil ta odstotek le desetino tega,« je ob predstavitvi letošnjega programa povedal predsednik organizacijskega odbora Jože Mermal.
Program ostaja enak kot v nekaj preteklih letih, v soboto bo v ospredju Barjanka, netekmovalni kolesarski maraton (72 km) po makadamskih poteh Ljubljanskega barja, za mlajše udeležence pa družinsko – šolski maraton in otroški kolesarski izziv. Nedelja ostaja osrednji dan Franje z velikim (156 km) in malim (97 km) maratonom. šprint kategoriziran vzpon
Serrada 1.250 m
Kakšno udeležbo letos pričakujejo prireditelji? »Zaenkrat izgleda zelo dobro, imamo prek 2000 prijav, tako da upamo, da bo končna številka visoka. Po pandemiji je udeležba povsod upadla, zdaj počasi upamo, da se bo začela nazaj dvigovati, bo pa nekdanje ravni težko doseči,« pojasnjuje članica organizacijskega odbora Urša Pintar.
Za najboljše dirka, za vse ostale lep dan na kolesu
Pritrjuje ji tudi direktor maratona Gorazd Penko: »Veliko bo odvisno od vremena, v prejšnjih letih smo imeli kar srečo, da nas je spremljalo sončno vreme. Merimo na šte
Matej Šebenik 1.632 m
Aldeno 202 m
Položaj je pri obeh ekipah podoben. Kolesarji so utrujeni, nihče ni želel pomoliti nosu iz skupine. Tudi zato je bila dirka monotona, tega bo v naslednji etapi konec.
Gorazd Penko obvlada organizacijo maratona Franje. vilko 5000, najbrž jo bo letos težko doseči, pričakujemo pa, da jo bomo lahko dosegli naslednje leto, ko bo vnovič na sporedu kronometer. Na vožnji na čas smo že imeli tudi prek 500 udeležencev, tako da se bo pri končni številki to poznalo. Je pa dejstvo, da povsod po svetu upada število udeležencev na amaterskih prireditvah, po drugi strani pa so naše ceste polne kolesarjev, kar nas prav tako veseli.« Penko je potrdil, da se bo kronometer vrnil na program Franje predvidoma že naslednje leto, ko bo dokončana cesta proti Šentjakobu.
»Kaj je maraton Franja? Za najbolje pripravljene odlična dirka, za nas vse ostale pa dobra priložnost, da uživamo na kolesu in se podružimo na zaprtih cestah, te možnosti nimamo prav pogosto,« ključni dogodek za KD Rog opisuje njegov predsednik Andrej Hauptman, Penko pa dodaja: »Brez maratona Franje slovensko kolesarstvo zagotovo ne bi bilo tam, kjer je. Veseli smo, da imamo takšne uspehe slovenskih kolesarjev, upam, da kmalu dobimo še zmagovalca Gira, vsi imamo delček zaslug za to.« Idej in načrtov za prihodnost organizacijskemu odboru maratona Franje ne manjka, razmišljajo o svetovnem prvenstvu v makadamkanju, tudi amatersko SP je vnovič na tapeti (več o tem na delo.si). Maraton Franja ostaja v zelo dobri kondiciji. svoje možnosti v morebitnem obračunu z Dingom, toda kdo premore potencial za naskok na sam vrh v prihodnje? Na prihajajočem turnirju v norveškem Stavangerju bosta nastopila dva igralca, za katera se zdi, da premoreta največji potencial, 17-letni Indijec Gukeš Domaraju in dve leti starejši Nodirbek Abdusattorov iz Uzbekistana. Oba sta se letos v standardnem šahu že pomerila s Carlsenom in dosegla pozitiven rezultat. Medtem ko je prvi z njim remiziral, ga je Abdusattorov s črnimi figurami celo premagal. Kljub najstniškim letom sta v prvi dvajseterici na svetu in zanimivo bo videti, ali bosta že na Norveškem začela krojiti vrh nove šahovske hierarhije.