Kolektivno nezavedno kot podstat sveta
Knjiga je nastala na temelju številnih Jungovih predavanj, nekaj pred drugo svetovno vojno, nekaj pa po njej
Duh časa prikliče slovenskim založnikom vsake toliko pomembno Jungovo delo, ki, zanimivo, lahko osvetli prav obdobje, ki mu je takšno sporočilo potrebno. Točno pred dvajsetimi leti je izšlo zanimivo Jungovo delo Človek in njegovi simboli, zdaj pa Arhetipi in kolektivno nezavedno. V odličnem prevodu Alfreda Leskovca smo nagovorjeni, da ima tudi današnji čas svojo podstat v kolektivnem nezavednem, ne samo na ravni odločitev političnih in drugih dejavnikov v svetu.
Knjiga je nastala na temelju številnih Jungovih predavanj, nekaj pred drugo svetovno vojno, nekaj pa po njej. Kontinuiteta razmišljanj in poudarkov je ostala dokaj enaka, posebej se je lotil vpliva anime in animusa, to je ženskega in moškega dela psihe, najprej v moškem in v ženski. Anima, ki jo lahko imenujemo tudi duša, veliko prispeva h kreativnosti, saj ponazarja arhetip Matere, Boginje ali Amazonke, animus pa k prepoznavi arhetipa Očeta, Boga in Heroja.
Izjemen pomen imajo arhetipi in kolektivno nezavedno tudi na psiho otrok in njihovega razvoja, kar je pomenljivo za vse naše vzgojne metode in osvetli razočaranja, ko otroci razbijejo ogledala v hišah preteklosti, da se soočimo z najbolj okrutnimi primeri zloveščih moči in sil nezavednega.
Verjetno ni primernejšega časa, kot je sedanji, za aktualno razlago zatona navideznega miru v Evropi in po svetu, kot je »večno« Jungovo odkritje vzrokov za vojne in moč arhetipov, ki se polaščajo ljudi. Medtem ko so se Sigmund Freud, Alfred Adler in drugi psihoanalitiki ukvarjali z osebnim nezavednim, pa je Jung odkrival najglobljo plast človekove osebnosti, to je kolektivno nezavedno. V enem od svojih del je zelo dobro povedal, da človek dosega globine oceanov in visočine vesolja, a skoraj nikoli ne doseže globin nezavednega, kjer so neodkriti zakladi odgovorov na vprašanja o človekovem potovanju skozi čas in prostor, smislu in nesmislu življenja ter še o drugih neodgovorjenih ugankah.
Jung je umrl leta 1961 v starosti 85 let.
Elementarne misli
Seveda pa se pojem kolektivnega nezavednega veže tudi na dokazno metodo, s katero ne samo, da predpostavlja obstoj te plasti človeštva, ampak tudi dokazuje njen obstoj na temelju empiričnih spoznanj pri svojem znanstvenem
delu ter odkritjih številnih drugih mislecev, antropologov, alkimistov, biologov, pesnikov in pisateljev. Skozi tisočletja človeške zgodovine so vsi ti prinašali na različne načine in z zelo različnimi besedami dokazno gradivo za obstoj sloja naše vsesplošne povezanosti in tudi popolne destruktivnosti.
Prav arhetipi, ki so jih pred časom poimenovali tudi elementarne misli ali pramisli, so v bíti instinkti, ki so lastni tako ljudem kot živalim, ker so neosebni, splošno razširjeni in heriditarni (nasledstveni) dejavniki z motivacijskim značajem. So nezavedne odslikave samih instinktov ter predstavljajo osnovni vzorec instinktivnega vedenja.
Leta 1936, torej tik pred začetkom druge svetovne vojne, je Jung v svojem predavanju izrazil začudenje, ki pa je bilo morda začudenje samo za tiste, ki niso poznali motivov in spiral odzivov kolektivno nezavednega, da so se v Evropi tistega časa pojavili takšni arhetipski motivi, kako neki narod (v tem primeru nemški) obuja arhaični simbol na revolucionarni in transformacijski način, ko oživlja srednjeveško preganjanje Judov z rimskimi simboli in koraki legij, uvaja rimski pozdrav, kot pred dva tisoč leti, in da namesto krščanskega križa premamlja arhaična svastika milijone vojakov, ki bodo celo žrtvovali svoje življenje (str. 60, 61). Arhetipi niso niti zli niti dobri, ampak so razrešeni takšnih ocen in vrednotenj, vendar pa v prav vsakem psihoterapevtskem procesu igrajo pomembno vlogo, saj v dialektičnem postopku dialoga med terapevtom in svetovancem ali pacientom prihajajo do stika udejanjanja nekoč alkimistične deinicije meditacije, ki je »notranji dvogovor s svojim dobrim angelom« in ki ima vedno dramatičen potek s številnimi zapleti. Nobena dobra psihoterapevtska obravnava se temu ne more izogniti, saj so vsi ti motivi vedno mitološki in obenem predstavljajo duševno preobrazbo (str. 50, 51).
Samo znanstvenik, ki ima tako širok pogled na svet in obstoj življenja, je lahko vključil poleg duševne tudi duhovno plat razsežnosti vsakogar izmed nas ter jo predstavil na razmeroma razumen način. Zato je zapis na zadnji platnici knjige točno to, kar nas prežema v tem obdobju: »Česar se bojimo, sta nezavedno in njegov čarovni vpliv.«
Knjigo, ki obsega kar 544 strani, je treba prebrati, da se vsaj nekoliko približamo oceanom nezavednega.