Po šestnajstih letih na točki nič
Urejanje odnosov znotraj UKC javnosti ne zanima. Zanima jo zgolj, kdo bo operiral otroka, ko bo ta potreboval operacijo.
Od leta 2007, torej skupaj 16 let, so bila prizadevanja odgovornih v ljubljanskem kliničnem centru usmerjena v to, da bi dobili vsaj enega domačega otroškega kardiokirurga. V teh letih prizadevanj je bilo narejenih tudi nekaj ključnih korakov vstran: izraelskemu kirurgu Davidu Mishalyju kljub obljubam v več letih ni uspelo izšolati našega kirurga, prednost so dajali enemu kandidatu, zato se je drugi umaknil v tujino, kjer se je razvil v vrhunskega kirurga.
Ko je v igro vstopil Miha Weiss, je končno kazalo, da bodo otroci s prirojenimi srčnimi napakami lahko polno oskrbljeni doma. Weiss je iz leta v leto bolj suvereno vihtel skalpel in se vestno izobraževal. Danes je edini v Sloveniji sposoben samostojno izpeljati določene zapletene operativne postopke, ki rešujejo srca otrok. Vrhunski češki kirurg Roman Gebauer mu je predal znanje, a slabi odnosi v ljubljanskem kliničnem centru so očitno ponovno terjali svoj davek. Najprej je marca sodelovanje – kot klic k ureditvi razmer prekinil češki kirurg, v torek pa mu je z odpovedjo delovnega razmerja sledil Weiss.
Otroška srčna kirurgija je zelo kompleksno področje, v katero so vpeti strokovnjaki različnih specialnosti, ki morajo dihati kot eno. Če nekdo ne dela, kot je treba, ali se ne čuti vključenega, to izjemno, včasih celo nepopravljivo vpliva na vse člene v verigi. So kot urni mehanizem, v katerem šteje tudi najmanjše kolesce, bi rekli, če bi si izposodili izjavo dr. Božidarja Voljča na prvem forumu pri predsednici države o tem, kakšno mora biti sodelovanje v zdravstvu, če želimo, da je uspešno.
Del problema otroške srčne kirurgije je morda tudi to, da se nihče ne želi počutiti kot najmanjše kolesce in da se je izoblikovanim strokovnjakom težko prilagajati. V preteklosti smo se na programu otroške srčne kirurgije že nagledali trenj med glavnimi akterji, četudi bi si morali prizadevati le za stroko in skupni cilj: reševanje otroških življenj.
Včeraj so bile v kirurga Weissa usmerjene vse puščice vodstva ljubljanskega UKC, a v resnici to, kako jim ne uspe urediti odnosov znotraj hiše, javnosti ne zanima. Zanima jo zgolj to, kdo bo operiral otroka, ko bo ta potreboval srčno operacijo.