Majhni inštituti v velikih težavah
Novi zakon prinaša zahteve, ki jih bo težko izpolniti
Na začetku prejšnjega leta je začel veljati dolgo pričakovani novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Korenito je spremenil financiranje javnih raziskovalnih zavodov in jim dopustil veliko avtonomijo pri porabi sredstev. Vendar je zakon hkrati predpisal visoke zahteve, ki jih morajo ti zavodi dosegati za ohranitev svojega statusa in ki bodo pomenile velike težave predvsem za manjše inštitute.
Javni raziskovalni zavodi bodo morali izkazati, da so v zadnjem osemletnem obdobju pridobili »najmanj dve pogodbi za raziskovalne oziroma inovacijske projekte v okvirnem programu EU za raziskave, razvoj in inovacije ali projekte, ki so rezultat partnerskih projektov programa EU, ali najmanj eno pogodbo za center odličnosti, financiran na podlagi centralnih programov EU«, sicer bodo izgubili status in državno financiranje.
Seznam teh projektov enkrat na leto pripravi ministrstvo, pristojno za znanost. Na seznamu, ki je bil nazadnje objavljen lani jeseni, je bila navedena večina največjih znanstvenih projektov EU, vendar direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar opozarja, da je seznam sestavljen poljubno, brez utemeljitve ali jasnih meril. Ne le da ni povsem jasno, zakaj nekateri, po velikosti in sredstvih primerljivi programi, nanj niso uvrščeni, ampak obstaja tudi možnost, da bi določen program, ki je, denimo, na letošnjem seznamu, v prihodnjih letih iz njega izpadel, kar bi pomenilo, da bi lahko zavod, ki je izpolnjeval vsa predpisana merila, nenadoma ne dosegal več zahtevanih standardov.
Zakon je začel veljati na začetku lanskega leta, doseganje novih meril pa bodo prvič preverjali že leta 2027. Javni raziskovalni zavodi imajo torej za doseganje pogojev, predpisanih za osemletno obdobje, manj kot šest let časa. Predsednik Koordinaciji samostojnih raz
iskovalnih inštitutov Slovenije dr. Gregor Anderluh priznava, da bi manjši zavodi, »predvsem s področij družboslovja in humanistike, lahko imeli probleme«, saj je »na teh področjih v evropskem merilu tudi manj priložnosti za pridobivanje projektov«. Čeprav meni, da to za noben inštitut »ne bi smel biti prevelik problem«. Drugače pa menijo direktorji majhnih zavodov.
Priprava za največje razpise zahteva pol leta
Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Lukanovič je opozorila, da novi zakon predstavlja veliko težavo. Vsa prizadevanja vlagajo v pridobitev predpisanih projektov, zato se ne morejo ukvarjati z drugimi raziskavami, čeprav so nacionalno pomembne. »Raziskovalci izgorevajo, ker se poleg vsega siceršnjega dela hitimo prijavljati na predpisane projekte,« je stanje na Pedagoškem inštitutu opisal Žagar. Samo priprava vse dokumentacije za prijavo na največje evropske projekte zahteva najmanj šest mesecev intenzivnega dela, pogosto še več.
»Ker za inštitute s 15 raziskovalci veljajo enaki pogoji kot za tiste s 300, so majhni inštituti v zelo neenakem položaju,« je poudarila Lukanovičeva. Poleg tega so manjše organizacije v slabšem položaju od večjih, s katerimi si konkurirajo pri prijavah, tudi zato, ker morajo vse delo večinoma opraviti raziskovalci sami. Manjši inštituti projektne pisarne šele vzpostavljajo, medtem ko jih imajo večje organizacije že dolgo, je spomnil Žagar.
Številni večji zavodi za prijave na projekte, ki so vredni tudi več milijonov, najemajo podjetja, specializirana za prijavljanje raziskovalnih programov na evropske razpise. Trg storitev za prijave na evropske projekte se je v zadnjih letih razširil po vsej Evropi, drage specialiste za pisanje prijav in pripravljanje raziskovalcev na pogovore pred projektnimi komisijami pa pogosto najemajo večje in premožnejše znanstvenoraziskovalne organizacije tudi v Sloveniji.
Žagar se boji, da uzakonjenje pogojev, ki jih nekateri manjši inštituti verjetno ne bodo mogli izpolnjevati, niti ni naključno, saj težnjo po združevanju manjših inštitutov z večjimi organizacijami opaža v vseh strateških dokumentih ministrstva, od Nacionalnega programa visokega šolstva do Razvojne in inovacijske strategije.
Ker za inštitute s 15 raziskovalci veljajo enaki pogoji kot za tiste s 300, so majhni inštituti v zelo neenakem položaju.
Dr. Sonja Lukanovič Raziskovalci izgorevajo, ker poleg vsega siceršnjega dela hitimo s prijavami na predpisane projekte. Dr. Igor Ž. Žagar