Evtanazija ni prava rešitev
Najprej organizirati vsem dostopno paliativno nego in dolgotrajno oskrbo, šele nato razmišljati o evtanaziji
Zdravniki v času, ko društvo Srebrna nit zbira podpise za vložitev predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja v parlamentarni postopek, obravnavajo predlog zakona s stališča svoje vloge v njem, menijo, da so dolžni širšo javnost tudi opozoriti, kaj vse se v povezavi z uveljavitvijo zakona lahko zgodi, je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović. Poudarja, da predlog zakona ne prinaša pravih rešitev. Kakšno je stališče zdravniške zbornice o predlogu zakona?
Odbor za pravno-etična vprašanja na zdravniški zbornici se strinja z etično oceno in razume zaskrbljenost Komisije za medicinsko etiko (KME) Republike Slovenije v zvezi s predlogom zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Odbor prav tako kot KME predlogu zakona nasprotuje, zdravnik in pravnik Peter Golob, predsednik odbora, pa dodaja, da poskuša predlog zakona vzpostaviti poklicno dolžnost zdravstvenih delavcev in sodelavcev pri samomoru in evtanaziji, kar je unikum v svetu in ni sprejemljivo.
Ni skladno z zdravniško stroko
»S sprejetjem takšnega zakona bi bila za zdravnike prvič z zakonom določena neka poklicna dolžnost, ki sama po sebi ni pravilo stroke. Takšen korak je še toliko bolj sporen, ker so predlagatelji v zakon zapisali, da je sodelovanje drugih, ki ne spadajo k zdravstveni poklicni skupini, v postopkih pomoči pri samomoru in evtanaziji svobodno. Iz tega lahko sklepamo, da sodelovanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev, izrecno tudi zdravnikov, v teh postopkih ne bo svobodno,« je ob predstavitvi stališča odbora dejal Peter Golob.
Odbor ugotavlja, da se ugovor vesti, s katerim poskušajo predlagatelji zakona ublažiti v zakonu predvideno »poklicno dolžnost« pomagati pri samomoru in evtanaziji, za ta primer ne more uporabljati, saj je ugovor vesti mišljen za ravnanja, ki so skladna s pravili stroke, a jih zdravnik ne more ali ne želi izvajati. Pomoč pri samomoru in evtanaziji pa ni v skladu s pravili in etiko medicinske stroke.
Evtanazija ni poklicna dolžnost nikogar
Predlog zakona predvideva širok nabor razlogov, zaradi katerih bo bolnik upravičen do zahteve za pomoč pri samomoru in za evtanazijo. »Pri tem oseba, ki je zahtevala pomoč pri samomoru ali evtanazijo, ni dolžna sprejeti nobene druge možnosti zdravljenja in lajšanja trpljenja. Pomoč pri samomoru in evtanazijo lahko oseba izbere kot prvo in edino pomoč za svoje trpljenje. Pojem hude trajne bolezni v medicini ni zamejeno in je zelo odprto,« je pojasnil Peter Golob.
• Zdravniška zbornica zavrača predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja.
• Pomoč pri samomoru in evtanazija nista skladna s pravili zdravniške stroke.
• Zakon ne more nikomur določiti poklicne obveznosti za usmrtitev.
»Predlog zakona poskuša vzpostaviti poklicno dolžnost zdravstvenih delavcev in sodelavcev pri samomoru in evtanaziji, kar je unikum v svetu in ni sprejemljivo.«
Pri odločanju o obstoju hude trajne bolezni kot pogoja za priznanje pravice do pomoči pri samomoru ali evtanazijo bodo odločali organi, v katerih bodo smeli sodelovati le strokovnjaki, ki takšni pomoči ne nasprotujejo, je zapisano v zakonu. »To je po mnenju odbora za pravno-etična vprašanja enak etični zdrs, kot da bi odločali samo strokovnjaki, ki nasprotujejo,« je dejal Golob. Mnenje odbora je, da nihče ne sme z zakonom določiti, da sta pomoč pri samomoru in izvajanje evtanazije dolžni poklicni ravnanji kogarkoli.
Predsednik odbora je pojasnil, da je slovenski predlog zakona precej drugačen od, na primer, nizozemskega. Na Nizozemskem poudarjajo zakonsko milost, da zdravnik stori kaznivo dejanje uboja ali pomoč pri samomoru na zahtevo. Zdravnik mora stati za tem, kar je naredil. Pri nas je zdravnik le en član komisije, družboslovci v komisiji bi ga lahko preglasovali, čeprav imajo le zdravniki vedenje o objektivno slabi prognozi.
Socialni razlogi za trpljenje
Tudi dr. Bojana Beović, zdravnica specialistka interne medicine, ocenjuje, da je nabor razlogov, zaradi katerih bolnik lahko zahteva pomoč pri samomoru ali evtanazijo, zelo širok. Med razlogi so tudi socialni, ki bi jih morala rešiti družba.
»Zdravniki dnevno srečujemo bolnike, ki obnemorejo, ker imajo zlom kolka ali katero drugo zdravstveno težavo, in zelo trpijo. Velikokrat gre za trpljenje zaradi socialnih stisk, ki bi jih morala reševati družba. Žal je to v slovenski družbi vsakdanja situacija,« je dejala.
»Starejši ljudje so sprejeti v bolnišnico zaradi akutne situacije, potem pa ne morejo nikamor več, čeprav so to akutno fazo preživeli. Ni prostora v domu, ni sredstev, svojci zanje niso sposobni skrbeti,« opiše. Morda je to stanje, ko bi stroka lahko ponudila lajšanje težav, saj je s paliativno oskrbo možno lajšati večino trpljenja hudo bolnih. Toda: »Čeprav je v predlogu zakona zapisano, da zdravnik mora ponuditi bolniku paliativno oskrbo, je dejansko ne more, ker ta oskrba pri nas še ne obstaja v tako dostopni obliki,« je povedala Bojana Beović. Prav tako ni dobro organizirane dolgotrajne oskrbe, kar je velik problem slovenskih bolnišnic, saj starejši bolniki po odpustu pogosto nimajo kam.
Skratka, zdravniki odklanjajo vlogo, ki jo zanje predvideva predlog zakona. »Ne želimo in ne moremo biti vpleteni kot obveza za nekaj, s čimer se tudi strokovno ne strinjamo,« je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.