Šest samorogov dokazuje vse večjo ambicioznost
3,45 milijarde evrov investitorskega denarja je prišlo v regijo – Podjetja imajo pogosto sedež v tujini
bo za leto 2022 prejel Mercator. Kot so včeraj sporočili iz zbornice, Mercator s kontinuiranim razvojem poslovanja gradi moč tržne znamke in tako dolgoročno utrjuje svoj tržni položaj. Nagrado bodo uradno podelili junija na Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu.
Slovenska, hrvaška in srbska tehnološka podjetja so med letoma 2021 in 2022 pridobila 3,45 milijarde evrov kapitala, kaže raziskava investicijskega sklada Silicon Gardens. To je kar dvanajstkrat več kot med letoma 2016 in 2017, ko so po njihovih podatkih zbrali skupaj 300 milijonov evrov. Največ denarja, 75 odstotkov, je prišlo iz ZDA.
Največ denarja so zbrala podjetja, v katera so lastniško vpleteni Hrvati, kar 1,86 milijarde evrov, v slovenskem lastništvu so prišla do 1,25 milijarde evrov (šestkrat več kot pred petimi leti), Srbi pa so zbrali 325 milijonov evrov. Najboljša podjetja po višini pridobljenega kapitala v regiji so Rimac Group (Hrvaška, 690 milijonov), Infobip (Hrvaška, 545 milijonov), Aleph Holding – Htpool (Slovenija, 450 milijonov), Celtra (Slovenija, 164 milijonov), Quantive (Hrvaška, 136 milijonov). V Srbiji so lahko najbolj ponosni na TEC Group Enterprise sotware, ki jim je uspelo zbrati 124 milijonov evrov, ter Tenderly Fintech, ki je zbral 98 milijonov evrov. Raziskava kaže, da imajo v Srbiji kar 600 aktivnih startupov, »kar kaže na hitro razvijajoč se ekosistem.«
Na splošno je po besedah Gregorja Rebolja, izvršnega direktorja sklada Silicon Gardens, celotna regija dosegla izjemen napredek pri pridobivanju tujega kapitala, za kar se po njegovem mnenju lahko zahvalimo večji ambicioznosti ustanoviteljev. »Danes je med ustanovitelji startupov veliko več ambicij in zagona kot pred petnajstimi leti. Tudi podjetništvo je bolje sprejeto, kot je bilo, na voljo pa je tudi več informacij, kako reševati izzive, ki se pojavljajo na poslovni poti. S tem, ko se startupovska skupnost širi in povezuje, tudi s sosednjimi državami, je priložnosti za pridobivanje tujega kapitala vedno
• Vsota denarja za investicije v podjetja se je v petih letih povečala za dvanajstkrat.
• Velik delež podjetij, ki so zanimiva za investitorje, ima sedež v tujini.
• V regiji deluje šest samorogov – podjetij z ocenjeno vrednostjo milijarda evrov.
V regijska podjetja je prišlo največ denarja iz ZDA (75 odstotkov), iz EU (23 odstotkov), iz regije Adrija (dva odstotka) ter Azije (0,4 odstotka).
več.« Število podjetij, ki so presegla valuacijo ene milijarde dolarjev (samorogov) je v petih letih iz enega (Outit7) poskočilo na šest Htpool, Sportradar, Outbrain, Infobip, Rimac), kar le še dodatno dokazuje čedalje večjo tehnološko moč regije, pravi sogovornik.
Raziskava med drugim kaže, da je bilo 1,25 milijarde evrov, kolikor se je investitorskega denarja steklo v podjetja s slovenskim lastništvom, vloženo v 209 poslov, kar
(
je precej. Rebolj pojasnjuje, da je razlog za to odstopanje v investicijah države, ki preko podjetniškega sklada in drugih mehanizmov v različne podjetniške zgodbe vlaga po 50.000 evrov, to je relativno nizek znesek. »Investicije države so dobrodošle, morda bi bilo treba razmisliti le o večji selektivnosti,« dodaja.
Vse več sedežev se seli v tujino
Raziskava kaže tudi to, da imajo tista tehnološka podjetja, ki so pri svojem poslovanju in zbiranju investicij najuspešnejša, sedež v tujini. »Razumeti moramo, da so investitorji tujci, domačini pa le v manjšem deležu. Zanje je naš zakonodajni okvir marsikdaj nenavaden. Hrvaška zato že pospešeno uvaja spremembe. Ne pravim, da so vse za državo tudi dobre. A Slovenija bi morala marsikaj spremeniti, da bi bila malo bolj privlačna. Tukaj ne gre toliko za davke. Prva težava je to, da družba z omejeno odgovornostjo ni primerna oblika za sprejemanje tveganega kapitala, kajti za vse solastnike, ne glede na to, ali so ustanovitelji ali kasnejši vlagatelji, predvideva enake pravice. Problematični so tudi ureditev v zvezi z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturno, davčna in zakonodajna jasnost ter zahteve o obveznem izičnem prihodu investitorja k notarju. Zaradi tega je zaupanje tujih investitorjev v naš pravni sistem nizko. Zaradi vsega tega je za podjetnike lažje odpreti podjetje in se nasloniti na angleško ali ameriško pravno regulativo, kar je postala pogosta praksa. Kljub temu pa ugotavljamo, da ima 90 odstotkov vseh podjetij s sedežem v tujini ključne kadre, torej oddelke za raziskave in razvoj, v državah, od koder prihajajo njihovi ustanovitelji.«