Slovenija pri načrtu za okrevanje hiti prepočasi
V Bruslju ugotavljajo, da tveganje zamud narašča, tudi časovnica za izplačila bi morala biti postavljena realistično
Več preudarnosti pri izdatkih iz državne blagajne, zagotavljanje hitrega črpanja iz načrta za okrevanje, zdravstvena reforma, reforma dolgotrajne oskrbe in pospešek postavljanju obnovljivih virov energije je pet glavnih priporočil evropske komisije Sloveniji.
• Bruselj je predlagal konec subvencioniranja cen energije.
• Priporočilo za zdravstveno reformo in reformo dolgotrajne oskrbe.
• Prilagajanje delovne sile zelenim službam prihodnosti.
Letna priporočila Bruslja so osrednji del tako imenovanega evropskega semestra, nekakšnega okvira za gospodarsko usklajevanje v EU. Cilj tokratnih reformnih in javnofinančnih priporočil je v času zahtevnega geopolitičnega okolja zagotoviti trdnost gospodarstva, ki bo zagotavljalo konkurenčnost in dolgoročno blaginjo. »Čeprav se cene energije nižajo, številni izzivi ostajajo, predvsem inflacija,« je ugotavljal izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Inflacija da slabi tako gospodinjstva kot podjetja.
Sloveniji in drugim državam EU so priporočili, naj do konca leta odpravijo podporne ukrepe za nižje cene energije. S tem povezane prihranke naj bi uporabile za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, so predlagali v Bruslju. Če bi ponovno zvišanje cene energije zahtevalo podporne ukrepe, bi morale ukrepe usmeriti v zaščito ranljivih gospodinjstev in podjetij. Poleg tega naj bi bili fiskalno sprejemljivi in ohranjali spodbude za varčevanje z energijo. Večina ukrepov, ki veljajo letos, ni imela teh učinkov.
Precejšnja fiskalna negotovost
Slovenija naj bi zagotovila preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejitvijo nominalnega povečanja neto primarnih izdatkov, ki se financirajo iz nacionalnih sredstev, na največ 5,5 odstotka. Slovenija je med 14 državami, ki ne izpolnjujejo javnofinančnega merila. V tej skupini so še Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Nemčija, Poljska, Slovaška in Španija. V Sloveniji bo primanjkljaj v sektorju država letos znašal 4,1 odstotka BDP. Proračunska pravila EU so sicer zamrznjena od izbruha pandemije, letos naj bi bila sprejeta nova.
V evropski komisiji tudi opozarjajo, da bi Slovenija morala zagotoviti dolgoročno fiskalno vzdržnost zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Na srednji in dolgi rok naj bi imela precejšnja fiskalna tveganja, povezana s staranjem prebivalstva. Stroški za dolgotrajno oskrbo naj bi se do leta 2055 podvojili. Reforma dolgotrajne oskrbe zamuja, prav tako ni zagotovljeno njeno financiranje, ugotavljajo v Bruslju.
Sprejemanje odločitev brez zamud
Ohraniti bi morala nacionalno financiranje javnih naložb in zagotoviti učinkovito absorpcijo nepovratnih sredstev iz instrumenta za okrevanje in drugih sredstev EU, zlasti za spodbujanje zelenega ter digitalnega prehoda. To zahteva učinkovito strukturo
Reforma dolgotrajne oskrbe zamuja, prav tako ni zagotovljeno njeno financiranje, ugotavljajo v Bruslju.
upravljanja in administrativno zmogljivost za hitro in stabilno izvajanje načrta za okrevanje ter odpornost. Izvajanje sicer poteka, toda po oceni Bruslja »tveganje zamud narašča«. Od predvidenih 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev je Slovenija doslej prejela le 231 milijonov evrov predplačila in prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov.
Odločitve bi morali sprejemati brez zamud, zlasti reforme zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in davkov. Poglavje REPowerEU (ločevanje od ruskih fosilnih goriv) v nacionalnem načrtu za okrevanje naj bi hitro končala in ga začela izvajati. Nova časovnica za izplačila bi morala biti realistična. Slovenija se z evropsko komisijo pogaja o spremembah nacionalnega načrta, je pa po navedbah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prejšnji teden precej toga. Tudi povsod po EU bi po oceni Bruslja morali hitro izvajati načrte za okrevanje.
V Bruslju so priporočili Sloveniji prizadevanja za diverzifikacijo uvoza plina in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. To bi dosegli s pospeševanjem uvedbe obnovljivih virov energije, zlasti z nadaljnjo poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov izdaje dovoljenj. Okrepiti bi morali električno omrežje, pa tudi izboljšati njegovo upravljanje, vključno z digitalizacijo. Povečati bi morali izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, zlasti v gradbenem sektorju, spodbujati elektrifikacijo prometnega sektorja ter okrepiti usposabljanje kadrov za zeleni prehod.