Nerešeno lastništvo vzrok za propadanje zelenic in parkirišč
Postopki na okrajnem sodišču so dolgotrajni in zaradi številnih lastnikov tudi zapleteni
Petnajst let po uveljavitvi zakona o vzpostavitvi etažne lastnine in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi je ljubljansko okrajno sodišče še daleč od rešitve vseh zapletenih vprašanj, ki povzročajo povsem praktične težave. Od propadanja zelenic in parkirišč do zamakanja prostorov pod ploščadmi v starejših blokovskih naseljih v prestolnici.
Na območju MOL je bilo od začetka januarja do sredine aprila letos vročenih 50 novih predlogov za določitev pripadajočih zemljišč in etažne lastnine. Spomnimo, da je bil na okrajnem sodišču v Ljubljani oddelek za etažno lastnino ustanovljen šele septembra leta 2013. Oddelek je tako v letošnjih prvih dveh mesecih prejel 32 novih zadev (13 za vzpostavitev etažne lastnine in 19 za ugotovitev pripadajočega zemljišča), rešil pa 50 zadev (24 za etažno lastnino in 26 za pripadajoča zemljišča).
Na tem oddelku so lani sicer prejeli 274 zadev, od tega 111 za vzpostavitev etažne lastnine in 163 za ugotovitve pripadajočega zemljišča. To pomeni, da so lani v primerjavi z letom 2021 zabeležili 6,6-odstotno povečanje pripada zadev. Igor Đukić, svetovalec v uradu predsednice ljubljanskega okrajnega sodišča, pravi, da je oddelek lani povečani pripad v celoti obvladal in rešil 12,9 odstotka več zadev kot leto prej. V letošnjih prvih dveh mesecih sicer beležijo zmanjšanje pripada zadev za 5,9 odstotka, a to po pojasnilih sodišča še ne pomeni, da se bo trend zmanjšanega pripada nadaljeval tudi v celotnem letošnjem letu.
Podatki kažejo, da so na oddelku od sredine maja 2008 do konca letošnjega februarja prejeli 3824 zadev, od tega 2004 zadev vzpostavitve etažne lastnine in 1820 zadev določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, rešenih pa je bilo 1707 zadev s področja etažne lastnine in 1091 s področja pripadajočih zemljišč, skupaj torej 2798 zadev. Pri etažni lastnini pa so bile konec februarja nerešene še 303 zadeve, pri pripadajočih zemljiščih jih je bilo 729.
Dolgotrajno in zapleteno
Na magistratu pojasnjujejo, da je čas reševanja posameznega postopka odvisen od obsežnosti predloga in števila udeležencev, v povprečju pa od predloga do pravnomočne odločitve mine več let. V roku leta ali dveh so običajno zaključeni le postopki, ki se nanašajo na vzpostavitev etažne lastnine. Največje število vloženih predlogov v Ljubljani je bilo v obdobju od 2014 do 2020, ko je bilo število vročenih predlogov na letni ravni okoli 200 postopkov, po letu 2021 pa se je število novo vloženih postopkov začelo nekoliko zmanjševati.
Kazalci uspešnosti poslovanja ljubljanskega oddelka okrajnega sodišča kažejo, da so postopki lani povprečno trajali okoli tri leta in pol, prav toliko pa je znašal tudi pričakovani čas za rešitev. V primerjavi z letom 2021 je sodišče lani skrajšalo povprečni čas trajanja postopkov za deset dni in pričakovani čas rešitve za okoli šest mesecev in pol. Pozitivni trend se nadaljuje tudi letos, saj sta se v letošnjih prvih dveh mesecih povprečni čas trajanja postopkov in pričakovani čas rešitve še dodatno skrajšala, navajajo na sodišču.
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so pojasnili, da je na njihovem oddelku za etažno lastnino stanje podobno kot na vseh drugih sodiščih po državi. To pomeni, da se je število rešenih zadev zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, predvsem leta 2021, občutno zmanjšalo. Navajajo tudi, da je v začetni fazi epidemije oddelek lahko še nadaljeval z reševanjem zadev, ki so bile do tedaj že pripeljane do faze, ko udeležba strank postopka ni bila potrebna in so sodniki lahko pripravili meritorne odločitve v teh zadevah, ne da bi bili hkrati obremenjeni z razpisi narokov. Zato je bilo leta 2020 število rešenih zadev celo najvišje doslej.
Epidemija upočasnila delo sodišča
Leta 2021 pa bilo je ravno obratno: zadev, ki bi jih bilo mogoče rešiti brez udeležbe strank, je bilo vse manj, ukrepi, povezani z obvladovanjem covida, pa so onemogočali obravnavanje zadev, v katerih praviloma nastopa večje število udeležencev. Zato je bilo obravnavanje tovrstnih zadev najbolj omejeno, število rešenih zadev v tem obdobju pa je bilo temu primerno toliko nižje. Sodniki z oddelka za etažno lastnino so bili zaradi omejitev pri obravnavanju svojih zadev v tem obdobju dodeljeni tudi za reševanje zemljiškoknjižnih zadev, v katerih praviloma udeležba strank ni potrebna in
• Od maja 2008 do februarja letos so na Okrajnem sodišču v Ljubljani prejeli 3824, rešili pa 2798 zadev.
• V skoraj vsaki zadevi je potrebno sodelovanje sodnih izvedencev.
• MOL nastopa kot predlagatelj, nasprotni udeleženec ali pa uveljavlja javni interes.
jih je bilo mogoče rešiti brez razpisa naroka. Lani je bilo že zaznati ponovno rast števila rešenih zadev na oddelku za etažno lastnino, bistveno povečanje pa na sodišču pričakujejo tudi letos. V drugi polovici lanskega leta so bili namreč na oddelek dodeljeni štirje novi sodniki, ki bodo šele letos začeli obravnavati tovrstne zadeve.
Pri odločanju sodeluje več udeležencev
Odločanje o etažni lastnini in predvsem pripadajočih zemljiščih je specifično, ker v njih večinoma nastopa večje število udeležencev. V skoraj vsaki zadevi pa se predvideva sodelovanje sodnih izvedencev (praviloma geodetske in/ali urbanistične stroke), kar se je v večji meri izrazilo med epidemijo. V številnih primerih namreč ni bilo mogoče zagotoviti razpravnih dvoran, tako da zaradi večjega števila udeležencev in brez soglasja udeležencev postopka narokov tudi ni bilo mogoče izvesti s pomočjo videokonference. Prav tako to ni bilo mogoče tudi zaradi narave zadev, saj večina tovrstnih zadev zahteva izvedbo naroka na kraju samem, in ne le v razpravi dvorani. Oteženo je bilo tudi poslovanje sodnih izvedencev, tako pri geodetskih meritvah prostorov delov stavb kot tudi pri dostopu do arhivske dokumentacije, kar je podaljšalo čas izdelave izvedenskih mnenj in s tem čas reševanja zadev.
Na ljubljanskem okrajnem sodišču je na oddelku za etažno lastnino trenutno razporejenih deset sodnikov in 24 članov sodnega osebja. Pri tem je ena sodnica rešuje že dodeljenih 23 zadev, brez novega pripada zadev, kar pomeni, da dejansko trenutno rešuje devet sodnikov. Leta 2019 smo v pogovoru s takratno vodjo oddelka sodnico Urško Klakočar Zupančič zapisali, da je na oddelku zadeve reševalo pet sodnikov, na sodišču pa zdaj dodajajo, da je leta 2020 na oddelku že delalo sedem sodnikov.
Ljubljanska občina sicer nastopa v 140 zadevah, ki se nanašajo na vzpostavitev etažne lastnine, ter v 517 zadevah o ugotovitvah pripadajočega zemljišča. Vendar na sodišču opozarjajo, da občina v teh postopkih lahko nastopa v različnih vlogah: kot predlagatelj, nasprotni udeleženec ali drug udeleženec postopka, kjer lahko uveljavlja oziroma varuje tudi javni interes.