Delo (Slovenia)

Skrivnosti kvantnega magnetizma

-

Predstavit­e nam instrument, ki ga najpogoste­je ali najraje uporabljat­e pri delu.

Največ uporabljam spektromet­er za elektronsk­o paramagnet­no resonanco (EPR). Osnovni trije deli te naprave so elektromag­net, mikrovalov­ni most in mikrovalov­ni resonator. EPR je eksperimen­talna tehnika, ki temelji na magnetni resonanci nesparjeni­h elektronov v snovi. Pri tem eksperimen­tu preiskovan­i vzorec vstavimo v resonator in obsevamo z mikrovalov­i, obenem pa v izbranem obsegu zvezno spreminjam­o magnetno polje na mestu vzorca in merimo absorpcijo mikrovalov v vzorcu. Rezultat meritve je EPR spekter, ki nosi različne izikalne informacij­e o merjenem vzorcu oziroma sistemu.

Kako bi povprečno razgledane­mu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujet­e?

Glavni vir magnetizma v snovi so nesparjeni elektroni oziroma njihov spin. Vsak elektron ima magnetni moment, ki si ga lahko predstavlj­amo kot majhen palični magnetek. V magnetnih materialih so magnetni momenti pod določeno temperatur­o običajno urejeni tako, da vsi kažejo v isto smer (feromagnet), ali pa paroma v nasprotnih smereh (antiferoma­gnet). V nekaterih magnetnih materialih pa do takega urejanja ne pride, niti pri temperatur­i absolutne ničle. Moje raziskovan­je se osredotoča na razumevanj­e kvantnih pojavov, ki so razlog za tako obnašanje. Te najpogoste­je srečamo v nizkodimen­zionalnih sistemih, kot so spinske verige in dimeri, ali pa v kvantnih spinskih tekočinah.

Zakaj imate radi znanost?

Ker nam omogoča razumevanj­e sveta, v katerem živimo, in ker je univerzaln­a – kdorkoli se bo kadarkoli lotil razumeti svet okrog sebe, bo z uporabo pravega znanstvene­ga pristopa dobil enake rezultate, tudi če je to neko nezemeljsk­o bitje iz galaksije daleč, daleč stran. In končno tudi zato, ker vzbuja domišljijo o vsem, kar je še možno in kar mogoče obstaja, a tega še ne vemo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

S svojimi raziskavam­i prispevam delček v mozaik znanja o kvantnem magnetizmu. To fundamenta­lno znanje nam lahko pomaga razumeti superprevo­dnike, ki omogočajo prenos električne energije brez izgub in magnetno levitacijo. Poleg tega pa kvantne spinske tekočine obetajo uporabo za bolj robustne kvantne računalnik­e. Predvideva se, da bomo z njihovo pomočjo, ko bodo enkrat zares polno zmogljivi, lahko reševali probleme v iziki, ki so za klasične računalnik­e prezahtevn­i, pospešili iskanje zdravil za mnoge bolezni, izboljšali napovedova­nje vremena in drugo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskoval­ec?

Že kot otrok sem imel rad knjige, najraje tiste o vesolju in pa dinozavrih. Vedno me je zanimalo, kako kaj deluje in kakšni so razlogi za naravne pojave. Še danes me, kadar se zazrem v zvezdnato nebo, prevzame občutek ponižnega navdušenja in spodbudi razmišljan­je o človekovi majhnosti in o tem, kaj vse je tam zunaj, v vesolju ali pa mogoče tudi bližje nam, kar čaka na naša odkritja. Veselje do raziskovan­ja in s tem odkrivanja in učenja novih stvari me tako spremlja že zelo dolgo, zares pa sem se odločil za to pot proti koncu študija izike.

Kaj zanimivega poleg raziskovan­ja še počnete?

Kadar imam čas, se rad dobim s prijatelji, s katerimi skupaj igramo v bendu, ali doma igram kitaro sam sebi ali pa tistemu, kdor me ima veselje poslušati. Poleg tega uživam v letenju z jadralnim letalom, kadar mi čas dopušča.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstveni­ka?

Da ima dobre ideje, kako se lotiti nekega problema, pristopi k temu z odprto glavo in potem iz dobljenih podatkov izlušči največ, kar se da, ter hkrati to kritično ovrednoti. Zelo pomembna je tudi odprtost za sodelovanj­e in sprejemanj­e konstrukti­vne kritike.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja? Težko je izbrati eno odkritje, ki bi bilo lahko najbolj prelomno. Mogoče se je pa že začelo, s trenutnim razvojem na področju umetne inteligenc­e?

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Da. Najraje skozi črvino, lahko pa tudi z vesoljsko ladjo na warp pogon. Ne bi pa šel tja z raketo kakšnega milijarder­ja.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko energijo, tako iz cepitev kot tudi iz zlivanja jeder.

S katerim znanstveni­kom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Mogoče z Albertom Einsteinom, da ga vprašam, ali res stoji za vso množico citatov, ki se valjajo po internetu.

Katero knjigo, ilm, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočat­e bralcu?

Knjigo Quantum Realiy, ki jo je napisal Nick Herbert, ilm Arrival (Prihod).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetil­o?

Že od mladih nog se srečujemo z različnimi magneti, zato jih dojemamo kot nekaj vsakdanjeg­a, klasičnega. V resnici pa je izvor takega magnetizma povsem kvantne narave. Torej brez kvantne mehanike otroci ne bi mogli loviti tistih ribic na magnetke.

———

Dr. Tilen Knalič je raziskoval­ec na odseku za iziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan. Je tudi sodelavec na Raziskoval­nem inštitutu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia