Čaka nas totalna gledališka izkušnja
Gledališče je vsenaokrog, igralci so povsod, spodaj, zgoraj, spredaj, zadaj, levo, desno
V kulturnih institucijah je pred predstavami običajno slišati ali videti vljudno opozorilo obiskovalcem, naj poskrbijo, da s prenosnimi telefoni ne bodo motili nastopajočih in občinstva. Katalonska skupina La Fura dels Baus bo z eno od dveh predstav na Ljubljana Festivalu to nedvomno spremenila: občinstvo bo lahko v Pastorali za planet s telefoni vplivalo na sklep predstave, na izbiro bosta optimističen ali pesimističen konec.
Barcelonska skupina je leta 2017 na Kongresnem trgu izvedla veličastno Orfovo scensko kantato Carmina Burana, leto kasneje so Katalonci na tem prizorišču pripravili svetovno premiero predstave Sfera mundi – Potovanje okrog sveta, letos pa prihajajo v Ljubljano z dvema scenskima spektakloma: 26. in 27. junija bo v Križankah svetovna premiera dela Biti ali ne biti, kombinacije interaktivnega gledališča in avdiovizualnih vsebin, 29. in 30. junija pa bo na ogled še predstava Pastorala za planet.
Kako premagati strah in ne umreti pri poskusih
Biti ali ne biti iz Shakespearove tragedije se nanaša na razmišljanje o vrednosti življenja in mogočnosti smrti. Gre za izrazito ilozofsko vprašanje, ki odpira vprašanja o smislu življenja, strahu pred neznanim in moralnih dilemah. Predstava bo v uprizoritvi gledališke skupine La Fura dels Baus kombinacija interaktivnega gledališča in avdiovizualnih vsebin, ki raziskuje občutke strahu in nelagodja današnjih ljudi. V odprtem prostoru bo občinstvo doživelo novo izkušnjo, ki bo temeljila na interaktivni produkciji. Ta vključuje sistem prostorskega zvoka ter 360-stopinjsko projekcijo. Scenograija predstave je digitalna, občinstvo pa ne sedi na stolih, temveč je v središču dogajanja, obdano z igralci, ki z njim soustvarjajo predstavo. Predstava bo pokazala, kako premagati strah in ne umreti pri poskusih.
Pastorala za planet je svojevrstna različica Simfonije št. 6 Ludwiga van Beethovna, poglobljena meditacija o odnosu med naravo in ljudmi, ki se z ilustracijami in scenograijo obrača k utopičnemu idealu globalne vasi, ki se preživlja z naravnimi viri in jih enakomerno razdeljuje po zgledu sistema gospodarstva futurističnega industrijskega oblikovalca Jacqua Fresca.
Na Peklenskem dvorišču v Križankah smo se o predstavah pogovarjali z enim izmed ustanovnih članov in umetniških direktorjev barcelonske skupine Carlusom Padrisso.
Gospod Padrissa, predstava
Biti ali ne biti je napovedana kot kombinacija interaktivnega gledališča in avdiovizualnih vsebin. Videl sem fotograije, zdijo se brutalne. Nas čaka temna predstava?
Izredno nas veseli, da bomo s skupino spet prišli v Ljubljano, tokrat boste lahko videli dva različna obraza La Fure dels Baus, prva podoba – Biti ali ne biti ( Padrissa prebere naslov z listka v slovenščini) – je primitivna, izhaja iz naših korenin, precej izično gledališče je to, dogaja se na tleh, v zraku, leteli in skakali bomo okrog gledalcev, gledališče v Križankah nam omogoča neskončne možnosti, kot bi rekel Antonin Artaud, bomo igrali, poganjali energijo v treh dimenzijah, na oseh x, y in z. Občinstvo bo v središču te produkcije, v okviru tega poglobljenega doživetja bomo igrali zanj in z njim. Gre za to, da iščemo omenjeni 'biti' kot čas za nas, za posameznika, sodobnega slehernika, okrog katerega je vse preveč motečih momentov, popačenj, zmede, ves čas se mora odločati, ali je čas za akcijo ali pasivnost. Naš tip gledališča je drugačen, vsepovsod govorijo o poglobljenem teatru oziroma instalacijah. Nas ne zanima 2D ali 3D, mi smo za 6D ali 10D,
Projekcije videa bodo s pomočjo slikanja realnosti poskrbele, da bo občinstvo dobilo občutek, da je v središču dogajanja.
Predstava zamisel, da je gledališče vsenaokrog, je podobna zamislim Antonina Artauda, občinstvo mora biti v središču, igralci so povsod, spodaj, zgoraj, levo, desno, od povsod prihajajo tudi zvoki, gre za totalno gledališko izkušnjo, za nekakšen Gesamtkunstwerk, celostno umetnino. Tak postopek dopolnjujemo od leta 1979.
Hvala za odgovor tudi na vprašanje, ki vam ga še nisem postavil, namreč, v katero smer gre poetika skupine La Fura dels Baus. V Pastorali za planet je Beethoven samo izhodiščna točka. Kam nas boste odpeljali?
Predstavo smo uresničili leta 2020, dva tedna pred izbruhom pandemije, od takrat smo jo večkrat uprizorili po Evropi. Zdaj je čas za ljubljansko izvedbo, pri kateri bo sodeloval Simfonični orkester RTV Slovenija, nastopila pa bo sopranistka Sophie Karthäuser. V tej predstavi smo gradili na glasbi, glasba je bila na začetku ustvarjalnega procesa, bila je izhodišče za našo domišljijo. Ime smo povzeli po Beethovnovi šesti simfoniji, v predstavo pa smo vključili še dela drugih skladateljev, Carla Marie von Webra, ki je navdihoval
Nekateri, ki so si predstavo Pastorala za planet ogledali, so jokali.
Wagnerja, Antonina Reiche in Juliusa Rietza ter odlično skladbo Fanny Mendelssohn-Hensel, za katero menim, da je na isti ravni kot početje La Fure. Nekateri, ki so si predstavo ogledali, so jokali.
V predstavi uporabljamo tudi pametne telefone, lahko bi rekel, da Beethoven, ki se je v svojem času že zavedal okoljske problematike, uporablja moč vašega telefona oziroma da je preprosto v njem. Zaradi tega bomo povabili občinstvo, da si pred predstavo naloži našo aplikacijo kalliope, prek katere bodo med dogajanjem prihajala sporočila, še več: občinstvo bo tako lahko odločilo, katero različico konca si želi, optimistično ali pesimistično. Odločil bo odgovor občinstva na poslano vprašanje. Poleg tega je učinek aplikacije res oseben, pridite to izkusit.
V predstavi Biti ali ne biti ni žive glasbe, kakor je napovedana za produkcijo Pastorala za planet? V tej predstavi nimamo simfoničnega orkestra, uporabljamo pa zvoke z odra, okolice, občinstva in jih združimo s pripravljenimi posnetki. To bo svetovna premiera, zdaj smo še globoko v pripravah. Skupina v Barceloni samo vadi in vadi, štirje pa smo ta teden skočili do Ljubljane na novinarsko konferenco, predvsem pa smo na tehničnem obisku, natančno si bomo ogledali Križanke, da bi ugotovili, kakšne so možnosti za učinke v predstavi, ki bo združila ne le različne igralske akcije in performanse, zvok, svetlobo, ampak tudi skoraj 360-stopinjske projekcije videa. Zato je z nami José Ignacio Vaaliña Fratini, ki vodi Eyesberg multimedia art studio, eno od vidnih španskih multimedijskih podjetij v tem poslu. S pomočjo slikanja realnosti bo poskrbel, da bo občinstvo dobilo občutek, da je v središču dogajanja. V predstavo smo vložili več kot štiridesetletne izkušnje naše skupine, v njej uporabimo tudi odlomke besedil iz Shakespearovega Hamleta, Calderóna de la Barce in tudi Antonina Artauda, a vse je še v nastajanju, morda bom vključil tudi Sofoklesa, ideje se porajajo iz dneva v dan.
La Fura dels Baus veliko potuje?
Po ljubljanskih predstavah bomo julija odšli v Severno Ameriko. Tam bomo ob Niagarskih slapovih izvedli povečano različico predstave Carmina Burana, avgusta bomo s predstavo, ki je postavljena na nogometno igrišče, nastopili v Mehiki. Iz Ljubljane bomo vse, kar potrebujemo za Pastoralo, natovorili na ladjo, saj bomo septembra nastopili v Pekingu.