Dobimo se v Mariboru
Kultura in umetnost, še zlasti pa likovna oziroma vizualna umetnost, je danes – čeprav je (re)prezentirana v muzejskih in galerijskih institucijah – v veliki meri podrejena zunajmuzejski, torej splošni družbeni realnosti oziroma metarealnosti. V ospredju so neposredni ali posredni angažmaji, spremlja jih obsežen teoretski aparat, ki umešča produkcijo v določen družbeni kontekst, pri tem pa se kljub navidezni amorfnosti ob odsotnosti nekdaj prevladujočih stilov vendarle oblikuje določena hierarhija pozicioniranja, percepcije in vrednotenja.
Ta hierarhija in redi umetnostnega sistema se pogosto tvorijo precej nenavadno, zunaj nekdaj ustaljenih konvencij. Včasih gre za forsiranje na podlagi omenjenih družbenih in političnih strategij, drugič za poljudno izbiro kustosa ali galerista, neredko celo zgolj na podlagi osebnih ainitet. Nemajhno vlogo igrajo medijske objave, ki so pogosto bolj v korelaciji z renomejem razstavnega prostora ali z imenom določenega umetnika kot z njegovim opusom – nedvo
Galerija DLUM/kustosinja Mojca Štuhec/ mno je nekaj resnice v tezi, da je v središču pozornosti danes delo, ki najbolj dosledno manifestira lastno materialnost onstran umetniške namere –, skratka, podeljevanje statusa relevantnosti umetniškega dela je danes podrejeno precejšnji arbitrarnosti.
V takšnem položaju je velik del umetniške produkcije potisnjen na margino, vsi, ki se ne osredotočajo na trendovski angažma oziroma niso vešči prerivanja in lobiranja, se znajdejo v praznem prostoru skoraj popolne anonimnosti. Pri nas je to zlasti očitno zaradi nedelujočega umetnostnega trga, ki zaradi ainitet kupcev, ki so še vedno precej drugačne kot diktat odločevalcev na kulturni sceni, vendarle drugod premošča to izrinjenost na rob. Stanovska društva, ki jih pri nas poosebljajo društva likovnih umetnikov in njihova krovna zveza ZDSLU, bi prav tako lahko tukaj odigrala pomembno vlogo, vendar so žal soočena s številnimi inančnimi in organizacijskimi težavami ter s pomanjkanjem ustreznih razstavnih prostorov. Ob tem so pogosto deležna ignorance, nenaklonjenosti ali celo animozitete osrednjih razstavnih institucij, ki so redko voljne enakopravno sodelovati z njimi.
Razstava Dobimo se v Mariboru, ki jo je v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) pripravila kustosinja Mojca Štuhec, kaže na nujnost drugačnega pozicioniranja obsežne slovenske likovne produkcije ter na vse težave, ki so povezane s tem. Projekt združuje 25 avtorjev iz petih regionalnih društev od Prekmurja do Primorske, žal pa je tovrsten skupni nastop, ki je precej redek, omejen na sorazmerno skromen obseg del (Galerija DLUM glede na svojo kvadraturo večjih projektov niti ne omogoča), ob tem
Brut Carniollus:
Embrace, 2022, digitalni kolaž