Pokojnine z dodatki, ne izredno uskladitvijo Vprašanje blaginje upokojencev je precej širše od vprašanja pokojnin – pomemben del so dostopne zdravstvene storitve in dolgotrajna oskrba.
Položaj upokojencev Vlada vztraja pri štirih ukrepih, s katerimi bodo dobili več tisti, ki so v slabšem položaju
Marca je malo manj kot 633.000 ljudi prejelo pokojnino, kar je skoraj 30 odstotkov prebivalstva, dobrih 477.000 je starostnih upokojencev. Njihov položaj se, tudi zaradi inlacije, slabša, oblast pa obljub iz programa za delo koalicije 2022–2026 še ni izpolnila, opozarjajo v SDS, kjer so za to zahtevali sklic izredne seje državnega zbora. Večina predlogov njihovih priporočil ni sprejela, z mnenjem, da so zadnji vladni ukrepi ustreznejši za blažitev stisk najšibkejših.
V SDS so priporočila za izboljšanje položaja upokojencev strnili v več točk: vladi so predlagali, naj izvede 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin, naj še to poletje predstavi izhodišča za pokojninsko reformo, v katero naj vključi pravico do 13. pokojnine in letnega dodatka, ter pripravi zakonske predloge za zvišanje vseh pokojnin. »Očitno ima ta vlada razumevanje zgolj za svoje privilegirane skupine, ne pa tudi za upokojence, delavce, kmete, torej za vse tiste ljudi, ki so ali pa še s svojim delom vzdržujejo naš sistem, a so ostali pod to vlado popolnoma pozabljeni,« je bila kritična Karmen Furman (SDS).
V koaliciji so prepričani, da bodo z ukrepi, ki jih je v sredo napovedal premier Robert Golob, učinkoviteje zajeli tiste med starostniki, ki jih je draginja najbolj prizadela. Prvega januarja 2024 bodo uvedli institut zagotovljene vdovske pokojnine za vse, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske, znašala pa bo toliko, kolikor je zagotovljena pokojnina za polno dobo. Delovnim invalidom, ki se bodo upokojili po 1. januarju 2024 in so delali krajši delovni čas, bodo pri odmeri kot osnovo upoštevali dohodek, ki bi ga prejemali, če bi delali polni delovni čas. Vsi upokojenci in uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo novembra, decembra in tudi januarja dobili dodatek v višini 1,8 odstotka pokojnine, s čimer bo zagotovljena pokojnina za polno dobo dosegla 700 evrov. Decembra pa bodo vsi deležni tudi zimskega regresa, v petih različnih razredih, ki bo znašal 40 odstotkov letnega oziroma najmanj 58 in največ 182 evrov.
Vzrok za nasprotovanje predlogu 3,5-odstotne izredne uskladitve je po besedah Igorja Feketije, državnega sekretarja na ministrstvu za delo, to, da ni učinkovit odgovor na revščino med upokojenci: »Z izredno uskladitvijo bi se vse pokojnine zvišale za enak odstotek. Najnižje za 11 evrov, pokojnine v višini 2000 evrov za 70 evrov, najvišja pa za več kot 120 evrov. Drugače povedano, za 97.000 upokojencev z najnižjimi pokojninami bi namenil dodatnih 1,5 milijona evrov na mesec, za 90.000 upokojencev z najvišjimi pa 5,15 milijona evrov, torej 3,4-krat več.« Bolj kot posamezne arbitrarne intervencije potrebujemo celovito sistematično rešitev za predvidene spremembe v družbi v prihodnjih tridesetih letih, je prepričan.
»Vir nezadovoljstva upokojencev izvira tudi iz spreminjanja pogojev – pokojnine ljudi s primerljivo dobo, upokojitveno starostjo in povprečnimi dohodki v času aktivnosti se lahko razlikujejo zgolj zato, ker so se upokojevali v različnih letih,« je dejal. Drugi vir nezadovoljstva vidi v nizkih pokojninah pretežnega dela upokojencev, ki pa so poleg zakonodaje tudi posledica okoliščin posameznikov – 69.000 upokojencev ima manj kot 500 evrov pokojnine, a ima povprečno 23 let delovne dobe.
Povprečna delovna doba 305.000 upokojencev z manj kot 827 evrov znaša 34 let. »Kako poskrbeti za upokojence oziroma ljudi, ki niso več zmožni za delo, a ne izpolnjujejo vseh pogojev za polno pokojnino, je eno najpomembnejših vprašanj, ko razmišljamo o prenovi sistema skrbi za upokojence in invalide. Koliko smo pripravljeni biti solidarni z njimi. Po eni strani slišimo glasna opozorila zaradi njihovega težkega gmotnega položaja, po drugi strani pa so še glasnejši vzkliki, da morajo pokojnine izražati vplačila prispevkov v času delovne aktivnosti. Ti dve pogosto nasprotujoči si stališči včasih prihajata celo iz ust istih deležnikov. Odgovor bo treba poiskati v dialogu s socialnimi partnerji in širšo javnostjo, torej s sedanjimi in prihodnjimi upokojenci in invalidi,« meni Feketija, ki je opozoril tudi, da se upokojenci razlikujejo tudi po premoženju iz časa delovne aktivnosti, bodisi z zaslužki bodisi z dedovanjem ali kako drugače. »Lastništvo nepremičnine je pri tem ključno, ista pokojnina v lastni nepremičnini omogoča neprimerno boljši življenjski standard kot upokojencu, ki mora plačevati najemnino. Večina se zdaj upokoji v lastni nepremičnini, čez 20 ali 30 let pa ne bo več tako.«
• SDS vladi očita, da ne izpolnjuje zavez do upokojencev.
• Dodatek 1,8 odstotka bo novembra, decembra in januarja.
• Postavljajo se vprašanja o meri solidarnosti pri pripravi sistemskih sprememb.