Urgentni centri prosijo za strpnost in pomoč
Slovenija bi potrebovala 500 dodatnih urgentnih zdravnikov, na zadnji razpis so se prijavili le trije
Pomagajte nam pomagati vam, je sporočilo sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu ob današnjem svetovnem dnevu urgentne medicine. Mladi urgentni zdravniki opozarjajo, da se na urgenci vsak dan srečujejo z grožnjami in sovražnim govorom, vse pogosteje pa tudi s izičnim nasiljem, zato je ovirano delo ekip nujne medicinske pomoči. Vzrok za nestrpnost je vse večja gneča bolnikov v urgentnih centrih, kar postaja nevarno tako za bolnike kot za zdravnike.
Urgentna medicina je tisti nepogrešljivi del zdravstva, h kateremu se zatečemo, ko smo v veliki zdravstveni stiski. Vsaj tako bi moralo biti. Vso nujno medicinsko oskrbo dobimo na enem mestu takoj. Vendar zaradi dolgih čakalnih dob v zdravstvu marsikdo obišče urgenco tudi takrat, ko ni življenjsko ogrožen. Urgentni center Maribor je navedel podatke: leta 2020 so obravnavali 70.000 bolnikov, leto pozneje 90.000, lani 110.000, kadrovsko pa se niso temu ustrezno okrepili. Delo je zelo zahtevno, naporno in stresno, zato se mladi zdravniki urgentne medicine sprašujejo, ali bodo sploh preživeli do upokojitve. In če bodo zboleli, kdo bo poskrbel za življenjsko ogrožene bolnike?
V naši državi deluje enajst urgentnih centrov, dvanajstega gradijo na Ptuju. Predvideno je bilo, da bodo v njih delali zdravniki specialisti urgentne medicine, vendar jih je zelo malo. V Sloveniji bi potrebovali petsto dodatnih urgentnih zdravnikov, a so se na zadnji razpis prijavili le trije. V urgentnih centrih zato delajo specialisti drugih strok, s tem pa kadrovsko siromašijo redno delo v bolnišnicah.
Poklic urgentnega zdravnika je treba narediti privlačen, da bi se zanj odločalo več mladih, so povedali v Mariboru in vlado pozvali, naj pomaga z ureditvijo razmer. Treba je določiti standarde in normative za njihovo delo, saj se zdaj pojavlja kronična izčrpanost zaposlenih. »Kronična izčrpanost zdravstvenega kadra zaradi preobremenjenosti in narave dela v sistemu nujne medicinske pomoči je nevarna tako za zaposlene kot za bolnike,« opozarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu. Poklic urgentnega zdravnika je treba na novo ovrednotiti, pri čemer ne mislijo toliko na inančni del kot na prosti čas: več dni dopusta, ponekod v svetu za to delo velja beneicirana delovna doba, je povedal urgentni zdravnik Marko Zelinka iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Zdravstveno osebje, ki dela na urgenci, vsak dan obravnava življenje ogrožajoča stanja bolnikov. Če pride na urgenco tak bolnik, se mu posveti več zaposlenih in obravnava traja dlje. Bolniki v čakalnici se jezijo, ker morajo čakati. Toda na urgenci je za bolnika bolje, če malo čaka. »Če prideš na urgenco in nisi prvi na vrsti, si lahko neizmerno srečen,« je dejala Dragana Stojnić iz UKC Maribor in s tem bolnike pozvala, naj ne bodo nestrpni. V UKC Ljubljana je Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči, povedal, da nastaja gneča predvsem zaradi pomanjkanja bolniških postelj na oddelkih, kamor bi morali hospitalizirati urgentne bolnike. Vse manj je postelj, ker je v UKC vse manj sester, ki bi oskrbovale bolnike v posteljah.
Zaradi kadrovske osiromašenosti je treba nujno medicinsko pomoč (NMP) v Sloveniji reorganizirati. Strokovna skupina je aprila pripravila strokovna izhodišča za prenovo. V osnutku so zapisali najpomembnejše izzive, ki jih zaznavajo v urgentnih centrih: število bolnikov presega zmogljivosti urgentnih centrov, oskrbijo zelo veliko bolnikov, ki bi jih morali oskrbeti drugje v sistemu, urgentni centri so zlorabljeni kot način za hitrejši dostop do specialistov, za delo v njih niso določeni standardi in normativi, nastajajo preobremenitve, zato zaposleni odhajajo.
V strokovnih izhodiščih je zapisano, da je nujen nov krovni zakon o NMP in nekaj drugih predpisov, za tem pa je naštetih veliko ukrepov za optimalnejše delovanje urgentnih centrov. Izhodišča je že obravnaval strateški svet, zdaj čakajo na ministrstvu za zdravje na strokovno razpravo.
• Zaradi nedostopnosti zdravstva je vse večja gneča v urgentnih centrih.
• Zdravstveno osebje jih zaradi prevelikih obremenitev zapušča.
• Paciente so pozvali k strpnosti.