Ljubljansko-haaška konvencija pripravljena na podpis
Po dvotedenskih pogajanjih naredili pomemben korak k učinkovitejšemu pregonu najhujših zločinov
Delegati iz več kot sedemdesetih držav so po dveh tednih pogajanj v Ljubljani sprejeli končno besedilo ljubljansko-haaške konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih in drugih mednarodnih hudodelstev, in s tem naredili pomemben korak k izboljšanju učinkovitosti pregona domnevnih storilcev najhujših zločinov.
Največja diplomatska konferenca v zgodovini samostojne Slovenije se je končala z najboljšim možnim razpletom – uskladitvijo končnega besedila konvencije, ki so jo Slovenija in druge države pobudnice opisale kot največji dosežek na področju mednarodnega kazenskega prava po sprejetju rimskega statuta, s katerim je bilo pred dvema desetletjema ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu.
S tem se je sklenil več kot desetletje dolg proces nastajanja mednarodnopravne pogodbe, katere namen je zapolniti pravno praznino na področju nacionalnih pregonov najhujših mednarodnih zločinov ter olajšati medsebojno pravno pomoč pri kazenskih preiskavah, odvzemu premoženja, izročitvi in drugih mednarodnopravnih zadevah.
Sprejetje konvencije kot trenutek upanja
»Sprejetje konvencije v tako kratkem času je res neverjeten – mika me, da rečem zgodovinski – dosežek,« je v svojem govoru ob zaključku konference povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Konvencija bo, kot je poudarila, okrepila sodelovanje med državami, pomembno prispevala k boju proti nekaznovanosti na globalni ravni in »celotni mednarodni skupnosti omogočila, da ostane zvesta svoji zavezanosti načelu odgovornosti«. Delegate je ob koncu konference nagovorila tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je sprejetje konvencije opisala kot »trenutek upanja in hvaležnosti«.
Rimski statut je poleg ICC, ki je bilo vedno mišljeno kot sodišče zadnje instance in je sposobno procesirati le nekaj primerov na leto, uvedel sistem, v katerem naj bi večino pregonov najhujših zločinov izvajale države znotraj lastnih nacionalnih pravosodnih sistemov.
Število nacionalnih pregonov mednarodnih kaznivih dejanj, za katere velja univerzalna jurisdikcija, je v zadnjih letih ponovno začelo naraščati. To je samo še poudarilo potrebo po vzpostavitvi sodobnega mednarodnega pravnega okvira za medsebojno pravno
• Proces nastajanja konvencije je dolg že več kot desetletje.
• Uradni podpis konvencije bo čez pol leta na Nizozemskem.
• Končno besedilo obsega 65 strani oziroma 87 členov.
Sprejetje konvencije v tako kratkem času je res neverjeten – mika me, da rečem zgodovinski – dosežek.
pomoč in izročitev, s katerim bi se države izognile navadno dolgotrajnim in zapletenim postopkom medsebojnega usklajevanja. Podobni mehanizmi za mednarodno sodelovanje po besedah zagovornikov konvencije MLA že obstajajo na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, medtem ko pri pregonu najhujših kaznivih dejanj, kot so genocid in zločini proti človečnosti, nikoli niso bili razviti.
Po podpisu postopek ratifikacije
Usklajevanje je potekalo vse do zadnjega dneva konference, ki se je začela prejšnji ponedeljek. Končno besedilo pogodbe obsega 65 strani oziroma 87 členov ter osem prilog. Delegati so med drugim morali doseči dogovor o končnem seznamu zločinov, opredeljenih v konvenciji. Ta vključuje genocid in hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, ne vključuje pa agresije, ki je omenjena le v aneksu.
Naslednji korak v procesu nastajanja konvencije bo uradni podpis na Nizozemskem, kar naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega leta. Temu bo sledil postopek ratifikacije po posameznih državah. Konvencija bo uradno začela veljati, ko jo bo ratificiralo vsaj 15 držav.
Koliko bo skupno število držav, ki bodo ratificirale konvencijo, je vprašanje, o katerem se ob koncu konference ni ugibalo. Predsednica konference, argentinska sodnica Silvia Fernández de Gurmendi, je opozorila, da se delo držav ne končuje s sprejetjem ljubljansko-haaške konvencije. »Njen pravi učinek bo odvisen od njene implementacije, v zavezah in dejanjih zunaj te konferenčne dvorane. Naša dolžnost je prevesti duh in določbe te konvencije v trajne spremembe.«