Prosilcem za azil še vedno grozijo deportacije
Ministrstvo za notranje zadeve
čaka nadaljnja poročila Teden dni po tem, ko so protestniki preprečili deportacijo dveh prosilcev za azil, je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) vendarle uslišalo pozive in našlo čas za sestanek z delegati prosilcev za azil in nevladnimi organizacijami.
Kljub dve uri trajajočemu pogovoru usoda beguncev, ki za mednarodno zaščito prosijo Slovenijo, še vedno ni jasna. MNZ ni dal nobenih zagotovil, da se deportacije ne bodo nadaljevale.
Predstavniki Amnesty International, Delavske svetovalnice, Ambasade Rog in prosilcev za azil so MNZ predlagali, naj za tri mesece prekine deportacije, v tem času pa naj neodvisna komisija preveri, ali so ljudje primerno obravnavani in ali se dogajajo sistemske zlorabe. Zahtevali so še, da skladno s suverenostno pravico Slovenija prevzeme pristojnost za obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito, ki so že v Sloveniji, a jim grozi deportacija. Mnogi izmed njih so namreč že vključeni v integracijske programe, njihovi otroci obiskujejo šole, obenem pa v državi primanjkuje delovne sile, je poudaril Miha Blažič z Ambasade Rog. Oba predloga je Goran Lukić iz Delavske svetovalnice podal tudi v okviru delovne skupine za pripravo strategije vlade na področju vključevanja tujcev.
Blažič pravi, da so jim na ministrstvu odgovorili, da čakajo še nova mednarodna poročila. Če bodo ta ugotovila, da se v v azilnih postopkih pojavljajo kršitve, se bo ministrstvo odzvalo, so jim zagotovili. Kljub temu v vmesnem času, ko na poročila čakajo, deportacije še vedno izvajajo. Od prejšnjega tedna, ko so aktivisti, med njimi poslanka Levice v državnem zboru Nataša Sukič, dva prosilca za azil pred deportacijo na Hrvaško zavarovali z lastnimi telesi, so sporočilo, da bodo deportirani, prejeli še nekateri drugi begunci.
Igranje z življenji
Da z nadaljnjim vračanjem beguncev na Hrvaško, ki po besedah Taje Premk z Amnesty International dokazano sistematično krši pravice beguncev, Slovenija ne bi bila sokriva kršitev človekovih pravic, so aktivisti zahtevali ustavitev deportacij vsaj v obdobju čakanja na poročilo. Lukić je poudaril, da gre za življenja ljudi, hkrati pa je tudi v pravnem interesu države, da se ji ne bi bilo treba zagovarjati, zakaj je deportirala begunce v državo, ki krši njihove pravice, čeprav je to vedela. »Zelo nerodno bo, če bo ministrstvo dobilo še en dokument, ki bo potrjeval, kaj se dogaja na Hrvaškem, medtem ko bo Slovenija nadaljevala deportacije v to državo,« je povzel.
Vrnitev na Hrvaško grozi približno 40 beguncem, med njimi tudi družinam z majhnimi otroki, je opozoril Blažič.
Številni izmed njih so nasilje hrvaške policije občutili na lastni koži. Med njimi je tudi begunec iz Rusije, Vlad, ki je iz domovine pobegnil, ker ni želel sodelovati v vojni v Ukrajini in ker nasprotuje Putinovi politiki. »Hrvaška policija z ljudmi ne ravna humano, pretepa jih, strada in izžene,« je dejal ruski prosilec za azil, ki so mu na Hrvaškem dejali, da ga bodo, če sam ne zapusti države, vrnili v Rusijo. Pobegnil je v Slovenijo, kjer je našel podporo in prijatelje, vendar ga država zdaj želi vrniti na Hrvaško. »Moje življenje je v Rusiji ogroženo,« je poudaril borec za demokracijo, ki upa, da bi mu Slovenija vendarle dovolila ostati na varnem.
Letos je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 1917 ljudi, ministrstvo pa jo je odobrilo le 31 prosilcem, 741 prosilcem pa je odredilo deportacijo.