O prihodnosti Balkana se odloča v Bahmutu
Udeleženci okrogle mize Foruma za evropski Balkan so govorili o aktualnem odnosu EU do držav v tej regiji
Zahodni Balkan pesti gora kroničnih težav, ki so že dolgo znane vsem, in čeprav se zdi, da bi članstvo v Evropski uniji lahko pozdravilo večino teh težav, se kljub na novo prebujenemu zanimanju Zahoda za Balkan zdi, da evropska integracija te regije ostaja prazna loskula. Kaj bi Unija lahko storila, da bi se končno zgodila že dve desetletji obljubljana integracija Balkana, so v Ljubljani razpravljali odlični poznavalci Balkana in delovanja Evropske unije.
Zef Mazi, upokojeni albanski diplomat in do lani vodja albanskih pogajalcev za priključitev Evropski uniji, je v kontekstu evropskih prizadevanj balkanskih držav opozoril, da ima tudi Unija vrsto težav. »EU več kot dvajset let odlaša z vključitvijo balkanskih držav. Naslednje odlašanje v nedogled moramo ustaviti. Seveda lahko vidimo različne poglede različnih evropskih držav na to regijo. Na te poglede vplivajo različni dejavniki, vendar sem prepričan, da mora EU začeti na balkanske države gledati strateško. Tega strateškega pogleda na balkanske države v zadnjih več kot dvajsetih letih nismo videli,« je poudaril Mazi.
Kako si olajšati življenje v čakalnici EU
Igor Radojičić, poslovnež in nekdanji župan Banjaluke ter nekdanji predsednik skupščine Republike Srbske, je opozoril na vprašanje, ki po dolgih letih praznih obljub zveni nekoliko nenavadno: Ali si države članice EU zares želijo širitve na preostanek Balkana, ki še ni del Unije? Takoj potem se je vprašal: »Ali pri delu političnih elit in pri volivcih zares obstajata iskrena pripravljenost in volja, da te države postanejo članice EU?«
V angleškem jeziku se je ustalil izraz balkanization, ki je predvsem negativen in označuje fragmentacijo ter sprte sosede. Zagotovo si znaten del evropskih političnih elit v svojo družbo ne želi sprtih sosedov, je dejal Radojičić. Takšne blokade, kakršne doživljajo v Severni Makedoniji, BiH in Srbijo na evropski poti še čakajo, je opozoril poslovnež iz Banjaluke. Potem ko je Unija predolgo pustila regijo na stranskem tiru, se je šele z vojno v Ukrajini in zaskrbljenostjo za stabilnost Evrope znova povečalo zanimanje EU za Zahodni Balkan. »Če smo ves čas na tiru administrativno-birokratskih procedur, kjer se lestvica zahtev nenehno dviga in se neprestano dodajajo politični pogoji, se integracija težko premakne naprej. Mora obstajati strateška politična volja za širitev. Te volje za zdaj ni in bojim se, da se bo, žal, pokazala le, če bomo v še večji krizi,« je dejal Radojičić.
Na majhnem prostoru, ki je v smislu velikosti ekonomij zanemarljiv, je veliko predpisov, ki otežujejo normalno poslovanje. Težko prehodne meje davijo trgovino in poslovanje, je opozoril Radojičić in spomnil, da so letos po pravoslavnem božiču potniki iz BiH za vstop na Hrvaško čakali v kolonah nerazumno dolgo, od devet do dvanajst ur. Zato je Radojičić ocenil, da bi pobude za regionalno sodelovanje, kot je Odprti Balkan, lahko močno olajšale življenje državljanov v regiji med čakanjem na vstop v EU. Četudi priključitve Uniji odrasli na Balkanu verjetno ne bodo dočakali, vidi Odprti Balkan kot praktični korak, ki bo prinesel korist državam, ki čakajo na članstvo v EU.
Pospeševalci ali zaviralci demokratičnih procesov?
Črna gora, ki velja za državo, ki je med kandidatkami z Balkana prehodila največji del poti, je bila pogosto deležna kritik, da ni izkusila prave tranzicije oblasti, kot se je zgodilo v drugih državah. To so izkusili leta 2020 na parlamentarnih volitvah, ko je stranka Mila Đukanovića morala prepustiti oblast opoziciji, črnogorski profesor politologije Zlatko Vujović pa se je retorično vprašal, kaj se je po menjavi oblasti zgodilo s prizadevanji njegove države za vstop v EU.
»Zadnji čas lahko orišem z neorientiranostjo političnih elit in volivcev, vendar tudi naših zahodnih partnerjev, tako ZDA kot EU. Kot vidimo denimo na primeru Severne Makedonije, se zdi, da je čisto vseeno, kaj ste naredili, da bi dosegli evropske standarde, če vam lahko vsaka država po svoje postavlja pogoje. Pojavila se je banalizacija evropskih procesov, ki namesto pospeševalnika demokratičnih procesov deluje v nasprotno smer,« je poudaril Vujović. Dejal je, da se Črna gora po volitvah leta 2020 tako rekoč ne pogaja več o vstopu v EU. O novi vladi, ki jo bodo v Podgorici oblikovali po junijskih volitvah, je Vujović prepričan, da bo skladno z imenom stranke, iz katere prihaja novi predsednik Jakov Milatović, Evropa zdaj, vsaj na deklarativni ravni ostala zvesta evropski usmeritvi.
Prostor zasedajo Rusi in Kitajci
Minister za evropske zadeve in glavni pogajalec Severne Makedonije z EU Bojan Maričić je o evropski širitveni politiki dejal, da ne deluje dobro. Evropske reforme ne delujejo brez jasne perspektive, da se bo zgodila evropska integracija. »Če bi zmogli te reforme izpeljati sami, brez jasnega cilja na koncu, torej vstopa v EU, bi to že storili,« je odgovoril Maričić na prigovarjanje nekaterih evropskih diplomatov, ki so ga ob nenehno odmikajoči se evropski prihodnosti tolažili, da Makedonci reforme pripravljajo predvsem zaradi sebe in šele potem zaradi vstopa v EU. Makedonska družba se še ni osvobodila monopolov v družbi in raznih gospodarskih sektorjih, ti ne bodo nikoli odpravljeni, če ne bo jasne evropske perspektive, saj jim sedanji položaj ustreza. »Mi lahko uvajamo boleče spremembe samo, če imamo pred seboj jasno prihodnost, kdaj lahko pričakujemo vstop v EU. Če me vprašate, kdo je danes prvi v vrsti za vstop v EU, bi vam odgovoril, da Ukrajina,« je dejal Maričić. Kot mu je nedavno rekel eden od zahodnih veleposlanikov v Prištini, se o prihodnosti evropske integracije Zahodnega Balkana odloča na bojišču v Bahmutu. »Zakaj potem sploh potrebujemo reforme? Pojdimo se borit v Bahmut, če je to bojišče za našo evropsko integracijo,« je dejal Maričić in ponosno naštel, kaj vse je njegova država storila, da bi podprla Ukrajino v vojni z Rusijo, ker je tako prav.
Na zapuščenem jugovzhodnem dvorišču Evrope ruska propaganda dopoveduje, da EU ni za nas, je za Nemčijo, Francijo in druge, za Balkance pa ne. Žal nekatere evropske države pomagajo širiti tovrstne govorice, je dejal Maričić in opozoril, da podpora članstvu v EU v njegovi državi v zadnjih letih upada, saj ljudje izgubljajo upanje, da bodo kdaj člani EU.
Dolgoletni srbski diplomat in profesor na novosadski pravni fakulteti Duško Lopandić evropski politiki širitve, kljub nekaterim vidnim premikom na bolje, očita pomanjkanje inovativnosti. V državi, iz katere se mladi nenehno izseljujejo, zaznavajo najmanjšo podporo vstopu v EU na Balkanu. »Imamo državo, ki neprestano drsi navzdol, kjer je konfrontacija vse večja in se soočamo s številnimi notranjimi nevarnostmi. Obstaja nekaj kreativnih rešitev, ki bi morda lahko pospešile širitev, in želim si, da bi bila Unija pri teh politikah bolj inovativna,« je dejal Lopandić.
• Vrsta razlogov za zastoj pri širitvi Evropske unije.
• Brez jasnega cilja in časovnice je težko izpeljati boleče reforme.
ni alternativa EU, ampak zgolj začasna rešitev.