Industrijske ceste in kamnoloma ne potrebujejo
Sostro Obvoznica brez pločnika in kolesarske steze bi posegla v kmetijska zemljišča in se približala vodovarstvenemu območju
V pilotnem projektu je brezplačne prevoze iz Kranja, Kamnika, Komende, Mengša, Trzina, Radomelj in Domžal v UKC Ljubljana in BTC vsaj enkrat na dan uporabljalo 131 ljudi od 550, kolikor se jih je za to obliko prevoza prijavilo. Trideset kombijev družbe Goopti je od začetka februarja do konca aprila prepeljalo 7200 potnikov. Skoraj 75 odstotkov je bilo žensk, starih od 31 do 45 let.
Rezultat je bil daleč od želene 75-odstotne zasedenosti, a po mnenju izvajalcev ni popolno razočaranje. Prevozi so se v začetku maja končali, saj po besedah Marka Gučka, direktorja Gooptija, za njihovo redno izvajanje ni niti zakonske podlage niti novih virov sofinanciranja. O tem se zdaj pogovarjajo z državo. Dolgoročno pa bo potrebno sofinanciranje države ali delodajalcev, da bi takšne projekte približali ljudem in povečali kritično maso uporabnikov. G. B.
V Sostrem, predvsem v okoliških vaseh, zaselkih okoli kamnoloma v Sadinji vasi in v dolini Dobrunjščice, so prebivalci zbrali več kot 400 podpisov proti načrtovani gradnji obvoznice. Nasprotujejo predvsem oživitvi tamkajšnjega kamnoloma, ki se že več let ne uporablja v osnovni funkciji. Kamnolom je predvsem predelovalnica in odlagališče gradbenega materiala, ki ga zasebno podjetje KPL drobi, v preteklosti pa je občasno izkopavalo material vse do podtalnice.
Podpisniki javnega pisma (gre za lastnike, solastnike, njihove družinske člane in lastnike sosednjih parcel ter bližnje krajane) nasprotujejo spreminjanju rabe zemljišč ter krčenju kmetijskih zemljišč, kot jih predvideva nedavno sprejeti osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Podpise so prispevali tudi dve društvi in tri vodovodne skupnosti, saj bi širitev kamnoloma povzročila izgubo vodnih zajetij, ki so hkrati rezerva za ljubljanski javni vodovodni sistem. Prav tako je med podpisniki lovska družina Pugled, njihovi člani so namreč že pred dvema letoma opozorili na to, kaj lahko pričakujemo glede rastlinskega in živalskega sveta.
Na množično obiskani aprilski javni obravnavi OPPN so udeleženci skoraj soglasno argumentirano zavrgli predlagano cesto ter hkrati pozvali vse pristojne k spremembi namembnosti kamnoloma v mirnejšo dejavnost, s čimer potrebe po cesti ne bo več. Strah, da bo cesta namenjena le kamnolomu in njegovi ponovni oživitvi, je toliko bolj utemeljen, saj je bolj ali manj jasno, da bo šlo za dvofazno gradnjo. Najprej do kamnoloma, potem pa, po prepričanju podpisnikov in članov civilne iniciative Sostro, nikamor naprej. Namen gradnje nove cestne povezave je že – glede na izhodišča za pripravo OPPN iz leta 2020 – ustreznejša prometna navezava kamnoloma Sadinja vas na obstoječe cestno omrežje in (posledično) ureditev obvoznice mimo naselij ob sedanji cesti v Podlipoglav. V aprila sprejetem dopolnjenem osnutku OPPN je prvotna namera namreč skrita v stavku, da »bo obvozna cesta zagotovila tudi dostop do kamnoloma«.
• Več kot 400 podpisov proti obvoznici in kamnolomu.
• Za območje kamnoloma kup idej, od rekreacijskih površin do gojenja sadik.
• Med gradnjo kanalizacije obvoz po slabo utrjenih kolovozih.
Krajani, ki že desetletja prenašajo hrup, prah in onesnaževanje zaradi dejavnosti v kamnolomu, nasprotujejo njegovemu delovanju, brez njega pa obvozna cesta ni potrebna.
Prometna študija
Po prometni študiji se po dostopni Cesti II. grupe odredov vsak dan pelje v povprečju okoli 3500 vozil, v razcepu v Sadinji vasi okoli 2200, od teh jih gre 350 proti kamnolomu. Proti zaselku V Karlovce se vsak dan pelje okoli 300 vozil, preostalih 50 pa so težki tovornjaki, ki ceste neprimerno bolj uničujejo kot lažja osebna vozila. Po cesti proti hribovskim zaselkom in vasem na dan v povprečno pelje 1670 vozil. Ker gre za lokalno cesto od Sadinje vasi proti Malemu Lipoglavu in krajem v tamkajšnjih hribih, po kateri poleg osebnih vozil in lahkih dostavnikov ob delavnikih v vsako smer vozi le avtobus mestnega prometa na liniji 26, so v civilni iniciativi prepričani, da obvoznice, tudi če bi se gradnja v drugi fazi nadaljevala, ne potrebujejo. Da bi bila nova obvoznica praktično industrijska cesta, dokazujejo načrti za gradnjo brez površin za kolesarje in pešce, ker jih ti ob obstoječih prometnicah v resnici niti ne potrebujejo.
Med gradnjo kanalizacije je mimo Sostrega in Sadinje vasi po slabo utrjenih kolovozih že več mesecev speljan krožni enosmerni obvoz, ki uporabnikom povzroča obilo težav. Tudi kmetom, ki se jim zaradi enosmerne ureditve močno podaljšajo poti do obdelovalne zemlje.
Načrtovana obvoznica oziroma industrijska cesta do kamnoloma bi zarezala v kmetijske površine, pri čemer bi nekaterim kmetom razpolovila edine ravninske obdelovalne površine, izbrisala bi pašnik in njivske površine živinorejske kmetije, zaradi prečenja travnikov pa bi zajezila odtok podtalnice, tako da bi bilo zaradi poplavne varnosti treba zgraditi več prepustov. Potrebnih bi bilo tudi več križišč, saj bi cesta sekala sedanje prometnice; potrebna bi bila prestavitev daljnovoda oziroma prestavitev in postavitev novih stebrov. Nasprotniki gradnje še navajajo, da so na območju trije dobro vzdrževani lokalni vodovodi.
Jabolko spora je kamnolom KPL
In seveda kamnolom, kjer je koncesionar KPL (okoli 60-odstotna lastnica zemljišč v kamnolomu je država, KPL je tretjinski lastnik, manjši lastniki zemljišč so tudi domačini, podpisniki pisma proti graditvi) že v preteklosti s kopanjem v globino ogrozil podtalnico in tako nastala jezera pred prihodom inšpekcij spet zasul. Osnovna kamnina, dolomitni pesek, je v kamnolomu izčrpana, zato ga KPL občasno dovaža v predelavo iz Dobrepolja. Trenutno pa po navedbah domačinov dovažajo samo gradbene odpadke, te v kamnolomu drobijo in spet odpeljejo. Po mnenju krajanov bi jih bilo veliko bolj smotrno predelovati bližje avtocesti ali pa sploh na kraju njihovega nastanka, kar je tudi običajna praksa. Že leta so problem tudi umazani tovornjaki, ki jih kljub drugačnim obljubam pred izvozom z območja kamnoloma ne očistijo.
Nasprotniki gradnje predlagajo pripravo strategije razvoja četrtne skupnosti Sostro brez kamnoloma ter temu primerno predlagajo ureditev obstoječih cest – Litijske, Sostrske in Ceste II. grupe odredov s podaljškom do Podlipoglava – tako, da bodo namenjene zelenemu razvoju kraja in ohranjanju neokrnjene pokrajine in narave. V Sostrem so v preteklosti že pripravili več razvojnih programov za območje kamnoloma. Če se zapori zdaj že gradijo bliže avtocestnemu omrežju, potem je še vedno aktualna ideja o rekreacijskih površinah. Za območje kamnoloma in njegove okolice je bilo tako v preteklosti nanizanih že kup idej – za športni park je bila med drugim narejena idejna zasnova s pomočjo nekdanjega podžupana Janeza Koželja. Bile so tudi ideje o gozdni učni poti, gojenju sadik, kampu ali počivališču za avtodome, širitvi rekreacijske ponudbe ...
Razvojna strategija
Tudi podjetnik Janez Novak, ki je uspešno podjetniško pot začel v Dobrunjah, opozarja na večplastno škodljivost predlagane umestitve ceste v kamnolom in pomanjkanje razvojne vizije za Sostro. Poudarja, da rudarjenje zasebnega podjetja in predelava gradbenih odpadkov v prvinskem naravnem zaledju Ljubljane ne moreta biti v javnem interesu. Prepričan je, da lahko lokalna skupnost mestu ponudi boljšo, za okolje neškodljivo alternativo dejavnost v tem prostoru za dobro sedanjih in prihodnjih generacij.
Domačini (iz civilne iniciative Sostro) s kmetij Potočnik - Vrhovnik in Škrjanc so med ogledom predvidene trase odločno nasprotovali zapisani nameri, da se bosta zmogljivost in obseg kamnoloma v prihodnje še povečevala. Ker drugega tranzita razen tistega, povezanega s kamnolom, ni prav veliko, zlasti pa ne tovornega, bi bil več kot desetmilijonski strošek v gradnjo obvoznice nepotrebno zapravljanje in bi pomenil degradacijo okolja. Še posebej, ker bi javni potniški promet tako kot kolesarski ostal na obstoječi cesti.
Domačini so med ogledom poudarjali, da bi bila nova cesta praktično vzporedna s sedanjimi prometnicami, da bi vodila čez vodovarstveno območje in tik ob Naturi 2000 ter da gre predvidena trasa čez najboljša kmetijska zemljišča, ki so v osnutku OPPN praktično razvrednotena. Udeleženci aprilske javne razprave pravijo, da je Miran Gajšek, vodja občinskega oddelka za urejanje prostora, takrat izjavil, da ceste pač ne bo, če bodo v Sostrem proti, in da tudi razlastitve lastnikov zaradi te ceste ne bo.