Z družbenimi izzivi in bliskovitim tehnološkim razvojem je na vseh področjih, ne samo v pravu in zakonodajni politiki, očitna potreba po učinkovitejšem pristopu. To ni več vprašanje posameznega področja ali sektorske politike, kvečjemu nove družbene parad

Če država zahteva, da ji moraš prijaviti, kaj ti je »storila«, pa tudi če ti je izplačala, kar ti po zakonu pripada, ji moraš to prijaviti, sicer sledi kazen! Se morda boji, da bi pozabila, da ti je nakazala donos na svoje, državne obveznice?

Ne verjamem, da država ne bi vedela, kaj komu pošlje in koliko pa kdaj. Zakaj potem zahteva (tudi če od nje dobiš le nekaj evrov in nimaš računalnika), da »dvigneš rit«, se sprehodiš do avtobusa ali vlaka in se odpelješ v Ljubljano, poiščeš davčni urad, kjer dobiš obrazec za davčno napoved ... Potem ga opremiš s podatki, ki jih komaj najdeš, so pa vsi v javnih evidencah dostopni uradnikom, kupiš kuverto, napišeš nanjo naslov in vse skupaj pošlješ na Finančno upravo RS (Furs). Je pa država drugače prijazna do nas starih – javni prevoz je za nas brezplačen. A je tudi varčna: ukinila je Fursove izpostave po raznih krajih (pa še kaj drugega), celo pri nas v Grosupljem, ki je ena največjih občin, zato moraš v Ljubljano. Furs pošlje odločbo, ki odloči, kar je že določil zakon: namreč, koliko si dolžan plačati davka na donos od obveznic. In potem pot pod noge in na banko ali pošto plačat davek.

Finančna uprava že nekaj časa ne zahteva davčne napovedi za dohodnino, ampak sama po uradni dolžnosti zbere vse podatke in pošlje zavezancem v pregled informativni izračun o odmeri dohodnine. Lepo. Davčno številko je treba navajati povsod, kjer so transakcije. Glede inanc Furs o nas ve vse. Zakaj torej pri državnih obveznicah to ni mogoče, ko pa isti organ (torej Furs) najprej izplača donos na obveznice, potem pa čaka, da mu prijaviš, kaj si od njega prejel, in z odločbo določi, koliko denarja mu moraš vrniti? Ne čaka dolgo – odločbo in položnico za davek pošlje tudi brez napovedi. Čemu potem služi ta zoprna napoved? Če zakon zahteva 27,5-odstotni davek na donos, bi lahko Furs pri sebi zadržal tolikšen delež donosa, lastniku obveznice pa nakazal le razliko. Denar bi imela država na svojem računu več mesecev prej in nobenih odločb, »cirkusa« in stroškov za lastnike obveznic ne bi bilo. Velik prihranek dela in materiala!

O tem sem že pred leti pisaril inančni upravi, pa brez uspeha. Rekel sem si, če si že ni odtrgala svojega kosa, ko mi je nakazala donos, mi bo pač poslala položnico. In jo je: 24. junija lani za okoli 40 evrov davka. V obrazložitvi je sicer najprej ugotovila, da nisem vložil napovedi, »zato se odmeri davek po podatkih davčnega organa«. Pa saj drugih podatkov tudi ni. Odločbe pošilja enako za druge davke in prispevke: dohodnino, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kmetijsko zbornico, vključno s prispevkom za gozdne ceste. Vse brez napovedi. Obveznosti plačujem v roku. Na obvestilu o nakazilu donosa pa je na koncu res napisano z drobnim tiskom, da sem Fursu dolžan oddati napoved, drugače sledi globa. Nisem verjel, države. Predvidljiva in kredibilna, skratka uporabna zakonodajna politika, ki je skupaj z nomotehniko ključna za pripravo, sprejemanje in izvrševanje kakovostnih predpisov, je tako v več pogledih nujna za trajnostni razvoj, produktivnost in kakovostno življenje za vse.

Omenjena napoved strateškega sveta za trajnostni razvoj o prenovi zakonodajne politike v ospredje postavlja kakovostne predpise, podprte z dokazi. Dokazi sami po sebi niso merilo kakovosti. So le izraz bolj ali manj zanesljive verjetnosti resnice. V tej poenostavljeni razlagi se zrcali spoznavni (epistemski) dvom o predpisih in politiki, utemeljenih zgolj na dokazih. O tem obstajajo diametralna stališča med avtorji, ki z nasprotnih bregov razpravljajo, denimo, o medicini in politiki, utemeljeni oziroma podprti z dokazi. Iskanje konsenza se je medtem približalo točki, ko prevladujejo argumenti v prid praksi, podprti z dokazi.

Zaslužni profesor prava dr. Albin Igličar v knjigi Zakonodajna politika ugotavlja, da je resolucija o normativni dejavnosti (ReNDej) v teoretičnem in normativnem pogledu ustrezna podlaga za pripravo in sprejemanje kakovostnih predpisov. Z ReNDej je zakonodajna politika odprta za oceno dejanskega stanja in dokazov, vključno s smernicami za obvladovanje tveganj neželenih oziroma škodljivih vplivov na pripravo, sprejemanje in izvrševanje predpisov. V praksi pa je ReNDej prevečkrat prezrta in kršena, da bi lahko ta proces v celoti potekal skladno s tem, kar o ustavnosti oziroma usklajenosti pravnega reda in političnega sistema države v odločbah ugotavlja Ustavno sodišče RS.

Pristojna služba državnega zbora mi je na vprašanje o zakonodajni politiki in vrednotenju dokazov odgovorila, da je zakonodajni postopek natančno opredeljen s poslovnikom. Vrednotenje dokazov in gradiva poteka na sejah parlamentarnih delovnih teles in državnega zbora kot celote. Predlogi zakonov in gradiva zakonodajnega postopka so skladno z načelom preglednosti odprto dostopni na spletnem portalu državnega zbora. Usklajenost predlogov zakonov in zakonodajnega gradiva z ustavo v okviru svojih pristojnosti posebej da mislijo resno ... Zato lani nisem poslal te nelogične napovedi ... In zgodilo se je! Država se ne »heca«! Seveda »država« dobro ve, kaj mi je poslala in kaj sem ji dolžan. Verjamem, da spremlja denarne tokove, sicer ne more nadzirati davčnih utaj. Če bi, na primer, prejemal dohodke iz tujine, nad katerimi Furs morda nima pregleda (ali ga celo ima), bi bilo logično, da bi za ta del dohodkov vložil napoved.

Od Fursa sem zaradi zgoraj opisanega prejel še eno odločbo – plačilni nalog za globo. Izrečena globa je bila »samo« 250 evrov, kazen pa utemeljena s tem, da sem kršil zakon, ker pri davčnem organu nisem v zakonskem roku vložil napovedi … Dodano je bilo opozorilo o prisilni izterjavi preverja zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Če poslanke in poslanci presodijo, da je potrebno, se lahko o posameznih vprašanjih ali zakonskem predlogu v celoti razpiše javna razprava, na katero so vabljeni zunanji strokovnjaki ter zainteresirana in širša javnost.

V državnem zboru deluje raziskovalni oddelek, ki ob uporabi znanstvenih, družboslovnih in humanističnih metod pripravlja podatke, informacije in gradivo v pomoč poslankam in poslancem, delovnim telesom in drugim uporabnikom za kakovostno delovanje državnega zbora. Rezultati raziskovalnega dela so objavljeni na intranetu in spletnem portalu državnega zbora. Oddelek vsak dan sodeluje v parlamentarni mreži Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (ECPRD). S svojo dejavnostjo raziskovalni oddelek državnega zbora prispeva tudi k razvoju uporabne parlamentarne etike ali etike v parlamentu.

Uporabna vrednost zakonodajne politike v vlogi državnega zbora torej predpostavlja, da so predpisi in drugi splošni akti podprti oziroma utemeljeni z dokazi in argumenti demokratične razprave. Jezikovna telovadba pri poimenovanju tega ali onega načina uporabe dokazov za zakonodajno politiko niti ni tako zelo pomembna. Pomembno pa je, da spoznavne in moralne (etične) razsežnosti dokazov ter celotnega zakonodajnega postopka niso in ne morejo biti samoumevne. Zlorabe znanstvenih dokazov z najhujšimi posledicami zločinov proti človečnosti, storjene v imenu zločinske politike, svarijo pred predpisi, utemeljenimi zgolj na dokazih. Zaradi obvladovanja tveganj zlorab je spoznavno in moralno (o)vrednotenje dokazov prvovrstna dolžnost in odgovornost tistih, ki vrednotijo, odločajo in ukrepajo. V primeru zakonodajne politike in nomotehnične stroke so za to prvi pristojni in odgovorni odločevalci, javni funkcionarji in uslužbenci v procesu priprave, sprejemanja in izvrševanja predpisov. Vloga splošne javnosti in civilne družbe je prav tako nenadomestljiva, saj to zahteva načelo demokratičnosti, a ne z ubiranjem bližnjic do zakonskih rešitev po nujnem postopku.

Kaj lahko za konec rečemo, kakšno zakonodajno politiko bi v danih razmerah potrebovali, da bi bili naša družba in država čim uspešnejši pri urejanju družbenih razmerij, če hočete, pri uresničevanju v uvodu omenjenega dogovora med znanostjo, gospodarstvom in državno politiko: Za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo? Veljavna resolucija o normativni dejavnosti (ReNDej) formalno predstavlja robusten okvir za kakovostne predpise. Z istim namenom ima vgrajene mehanizme, s katerimi lahko v svoji vlogi zakonodajne politike pripomore k odpornosti proti nedovoljenim vplivom in škodljivim ravnanjem. Toda njena uporabna vrednost je iz istih razlogov prezrtosti in prepogostih kršitev tudi v tem pogledu onemogočena. Z ugotovitvami Umarja o strukturnih problemih, neučinkovitosti in nekonkurenčnosti našega institucionalnega okvira pomeni, da so bolj kot normativna prenova ReNDej nujni strokovnost, izkustvo in odgovornost v javnih institucijah. S kakovostnimi predpisi je hkrati treba povečati odpornost proti škodljivim, neetičnim in protipravnim dejanjem na vseh področjih in ravneh države in lokalne samouprave. To bi morala biti glavna prioriteta zakonodajne politike in celotnega javnega sektorja tudi v odnosu do gospodarstva in poslovnega okolja.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva. (rubežu), če globe ne plačam. Je pa država prijazna tudi do kršiteljev: če plačaš globo v osmih dneh, velja »polovička«. Za starejšega upokojenca z nizko pokojnino je to problem. Pokojnina ne zdrži do konca meseca, prihrankov seveda tudi nima, in če prejme nalog več kot osem dni pred koncem meseca (pred novo pokojnino), tega »darila« ni deležen. Bo pač revež plačal polno globo; važno je, da premožni to »polovičko« zlahka izkoristijo.

Na plačilni nalog se nisem pritožil, saj je gospa na visokem uradniškem položaju v Fursu, ki se je pod odločbo podpisala, le izpolnjevala zakonske obveznosti. Sem ji pa vseeno vljudno pisal in vprašal, kakšen greh sem storil, da sem si prislužil kazen, ko pa drugače davkov ne »optimiziram« in jih plačujem v predpisanih rokih? Vemo pa, koliko davkov sploh ni plačanih. Davke nekateri »optimizirajo« ali jih sploh ne plačujejo in krasno živijo. Ne dvomim, da bi meni rubili, če ne bi plačal globe, saj sem lastnik polovice hiše! Država se ne »heca«, ko gre za poštene ljudi. Ali jo skrbi proračun, da z zakoni nastavljala zanke, ko nekdo spregleda drobni tisk? V čem je potem pri odmeri davka na donos poanta opisane nelogične norosti, ki po nepotrebnem bremeni državo in občane? Upam le, da se kdaj v to zanko ujame kak poslanec in morda sproži razpravo. Če ne bo raje zadeve uredil po svojih kanalih ...

Anton Pelko,

Grosuplje