Lavreat v diktatorjevi kazenski koloniji

Sto trije nobelovci zahtevajo takojšnjo izpustitev Nobelovega nagrajenca za mir, beloruskega disidenta Aleša Bjaljackega

Trinajst Nobelovih nagrajencev za literaturo je med več kot stotimi lavreati, ki so podpisali zahtevo mednarodne pisateljske organizacije Pen po takojšnji osvoboditvi Nobelovega nagrajenca za mir Aleša Bjaljackega iz beloruskega zapora. Marca je bil lanski dobitnik Nobelove nagrade za mir v Minsku obsojen na desetletno zaporno kazen.

Zahtevo mednarodnega Pena so podpisali Kazuo Ishiguro, Orhan Pamuk, Olga Tokarczuk, Mario Vargas Llosa, Elfriede Jelinek, Svetlana Aleksijevič, J. M. Coetzee, Annie Ernaux, Louise Glück, Abdulrazak Gurnah, Patrick Modiano, Herta Müller in Wole Soyinka.

Beloruski Pen, ki stalno poroča o kršitvah človekovih pravic kulturnikov v njihovi državi, je poudaril, da je bilo med zaprtimi sredi maja 130 posameznikov iz kulturne sfere, med njimi 30 pisateljev. O Bjaljackem so zapisali, da je bil iz predprocesnega zapora številka ena v Minsku prestavljen v kazensko kolonijo številka devet v kraju Gorki v okrožju Mogiljov. Na deset let ga je marca obsodilo leninsko okrožno sodišče v Minsku zaradi – kot je zapisalo tožilstvo, ki je zanj zahtevalo dvanajst let zaporne kazni – inanciranja protestov, ki so ogrozili javni red in mir, ter tihotapljenja denarja. Z več sodelavci so ga aretirali julija 2021.

Pravi beloruski heroj

Različne človekoljubne organizacije so takrat sporočile, da je bil Bjaljacki obsojen na politično motiviranem procesu zaradi pomoči žrtvam represije, ki jo že desetletja izvaja režim Aleksandra Lukašenka, ki so ga poimenovali zadnji evropski diktator. Preganjanje oporečnikov se je silovito povečalo po večmesečnih protivladnih protestih od avgusta 2020, ki so sledili oznanitvi, da je Lukašenko zmagovalec najverjetneje prirejenih predsedniških volitev. Sto trije Nobelovi nagrajenci – med njimi so tudi dobitniki nagrade za kemijo, ekonomske znanosti, medicino, iziko in pet Nobelovih nagrajencev za mir (iranska pravnica in borka za človekove pravice Širin Ebadi, ruski novinar in televizijski voditelj Dmitrij Muratov, ilipinsko-ameriška novinarka in pisateljica Maria Ressa, kostariški politik Óscar Arias Sánchez ter kolumbijski politik in novinar Juan Manuel Santos) – so v odprtem pismu zapisali, da »stojijo ob strani neustrašnim Belorusom, ki nadaljujejo boj za človekove pravice«.

Beloruski Pen, ki ga je tamkajšnje ministrstvo za pravosodje avgusta 2021 administrativno ukinilo hkrati s 43 organizacijami, kar je bilo v skladu z napovedjo Aleksandra Lukašenka med srečanjem z Vladimirjem Putinom, da bo državo »očistil« nevladnih organizacij, ki jih je imenoval »razbojniki in tuji agenti«, je sporočil, da to ni bila prva zaporna kazen za Bjaljackega, enega od ustanoviteljev organizacije za človekove pravice Vjasna (Pomlad). Zaprt je bil že med letoma 2011 in 2014, takrat zaradi domnevnega izogibanja plačila davkov. Izgnana beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je na twiterju zapisala, da so Bjaljacki in drugi aktivisti Vjasne, med njimi član odbora in namestnik Bjaljackega Valjancin Stefanovič, ki je bil obsojen na devetletno zaporno kazen, in odvetnik Vjasne Vladimir Labkovič, obsojen na sedem let zapora, nepravično obsojeni, sodbo je označila za »grozljivo« in dodala: »Aleš je svoje življenje posvetil boju proti tiranstvu, on je pravi beloruski heroj in častili ga bomo še dolgo po tem, ko bo diktator pozabljen. Narediti moramo vse in se boriti proti tej sramotni krivici, osvobodimo jih.«

Organizacija za človekove pravice Vjasna, katere soustanovitelj je bil leta 1996 tudi Aleš Bjaljacki, na spletni strani ponuja evidenco političnih zapornikov oziroma posameznikov, ki so se po protestih avgusta 2020 na podlagi politično motiviranih sodnih postopkov znašli v zaporu, prevzgojnem taborišču ali hišnem priporu: do včeraj so skupaj našteli 1515 političnih zapornikov, predstavniki organizacije za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch pa so izračunali, da so protestniki skupaj prejeli za več kot 7000 let zapornih kazni.

Simbol upanja in navdih

Poleg Bjaljackega, Stefanoviča in Labkoviča so trenutno v zaporu še trije ustanovni člani Vjasne, Marfa Rabkova, Leonid Sudalenka in Andrej Čapjuk. Beloruski Pen je sporočil, da kriza, ki se je začela poleti 2020, ne pojenja, zagovornikom svobode izražanja, združevanja in mirnega protestiranja ves čas grozijo zaporne kazni, prav tako je ogroženo delovanje založb, ki izdajajo knjige beloruskih pisateljev in sploh knjige v beloruščini, številne založbe in glasila so doživeli napade in racije na uredništvih.

Varnostna služba KGB je v zadnjih dveh letih in pol vdrla tudi v pisarne in domove različnih kulturnikov ter humanitarnih delavcev, pravosodno ministrstvo je že pred časom vrhovnemu sodišču poslalo predlog, da zaradi »nenehnih kršitev zakonodaje« prepovejo delovanje beloruske zveze novinarjev. V okviru beloruskih povračilnih ukrepov zaradi uvedenih sankcij EU proti Belorusiji je nemško veleposlaništvo v Minsku prejelo zahtevo beloruskega zunanjega ministrstva, da ustavi delovanje Goethejevega inštituta in Nemške službe za akademske izmenjave (DAAD) v Belorusiji.

Nobelovi nagrajenci so v javnem pismu opozorili, da je Bjaljacki svoje življenje posvetil vzpostavljanju demokracije in človekovih pravic v Belorusiji. »Drznil si je imenovati predsednika Lukašenka kot odgovornega za brutalno, neizprosno in sistematično zatiranje neodvisnih glasov. Za to dejanje plačuje najvišjo ceno: deset let zapora, dosojenih na podlagi lažnih utemeljitev. Bjaljacki je simbol upanja in navdih zagovornikom človekovih pravic po svetu.«

Šestdesetletni Aleš Bjaljacki je bil obsojen na desetletno zaporno kazen. Trenutno je zaprt v kazenski koloniji številka devet v kraju Gorki v okrožju Mogiljov.