Začenjam na novo, na nekatera vrata zagotovo ne bom več potrkal

Suzana Kos se je pogovarjala z Antejem Todorićem, starejšim sinom Ivice Todorića. Pred leti so bili ena najbogatejših družin na Balkanu, revija Forbes jih je uvrstila na svoj globalni seznam milijarderjev. Kaj počne po vrnitvi iz Londona, kamor se je umaknil po tem, ko so izgubili Agrokor? Fotograiral ga je

Jože Suhadolnik.

Okoli 115.000 Slovencev ima nepremičnine na Hrvaškem, od leta 2003 je 12.000 Slovencev kupilo nepremičnino na Hrvaškem. Tuji državljani so lani na hrvaški obali kupili okoli 30 odstotkov vseh stanovanjskih nepremičnin. Od julija letos bodo mogoči tudi nakupi kmetijskih zemljišč.

Prosti pad. Ali pa sinusna krivulja. Oboje bi lahko uporabili kot metaforo za opis življenjske poti dinastije Todorić.

Bili so časi, ko si mediji na Hrvaškem niso upali kritično pisati o (pre)močni družini, saj so se bali, da bi jih odstranili s prodajnih mest svojih trgovin in jim onemogočili pot do bralcev. Nato se je vse spremenilo.

Poslovna zgodba ene najmočnejših in najbogatejših družin na Balkanu, ki je stanovala v dvorcu, dopustovala na svojem otoku, se prevažala s helikopterjem, skratka živela na veliki nogi, je bila s propadom Agrokorja leta 2017 končana.

Konglomerat je Ivica Todorić, tudi s podporo politike, gradil od devetdesetih let in je nazadnje zajemal živilsko, trgovsko (leta 2014 je kupil tudi slovenski Mercator) ter kmetijsko divizijo. Z razlastninjenjem na temelju posebnega zakona, znanega kot lex Agrokor, je spolzel iz rok družine Todorić, Ivica Todorić pa se je z ženo in starejšim sinom Antejem, ki je bil član uprave Agrokorja, umaknil v London.

Ob nakupu slovenskega najboljšega soseda naj bi v ožjem krogu Ivica Todorić komentiral, da ga nikoli ne bi dobili tako poceni, če Mercator pred tem ne bi bil tako slabo voden.

Marsikdo se je še dolgo po prevzemu Mercatorja spraševal, zakaj niso bile proti upravi Žige Debeljaka vložene kazenske ovadbe. »O tem obdobju ne bi govoril, grem namreč naprej,« pravi Ante Todorić, ki se je po dveh letih bivanja v Veliki Britaniji vrnil na Hrvaško, in kot pravi, začenja na novo. Poslovno in osebno. »Glede Mercatorja lahko rečem le to, da se po prevzemih, ki smo jih izvedli, nikoli nismo ukvarjali s preteklostjo družb, v katere smo lastniško vstopili, in vlagali kazenske ovadbe. Vedno smo se ukvarjali le s poslom in šli naprej.«

Leta 2017, ko se je Agrokor pod težo dolgov sesul, je upnikom dolgoval 7,4 milijarde evrov, na računih pa je imel šest kun.

V Agrokorju je delal 19 let, povzpel se je postopno, na začetku je delal tudi v skladišču in nato prišel vse do funkcije člana uprave konglomerata. Pot je prehodil na zahtevo strogega očeta. Agrokor je ustanovil Ivica Todorić leta 1976, začel je s proizvodnjo in trgovino s cvetjem. Posel se je hitro širil in podjetje je cvetelo, tako da se je sredi osemdesetih dejavnost razširila na izvoz in uvoz oljnic, sadja, zelenjave in žit. Pred tem je bil Antejev dedek, po katerem je dobil ime, Ante Todorić, šef gospodarstva socialistične republike Hrvaške, od leta 1963 pa direktor Agrokombinata, takrat enega vodilnih podjetij v SFRJ. Ivica Todorić je začel z resnejšimi investicijami, s katerimi je Agrokor prerasel v eno vodilnih regionalnih družb na začetku devetdesetih. Bogastvo lastnika skupine Agrokor so pri hrvaškem Forbesu leta 2014 ocenili na 6,6 milijarde kun oziroma 868 milijonov evrov. Ker je tedaj vrednost premoženja presegla milijardo dolarjev, ga je Forbes uvrstil na globalni seznam milijarderjev. Imel je skoraj 60.000 zaposlenih; v sosednji Bosni in Hercegovini je bilo pod okriljem Agrokorja zaposlenih še skoraj 10.000 ljudi.

Pokojni državni poglavar Franjo Tuđman, lahko preberemo v arhivu Dela, je v eni od svojih vizij videl Hrvaško, katere gospodarstvo vodi dvesto domačih bogatih družin, zato je na stežaj odprl vrata nekaterim, ki bi jim sicer, vsaj tako so menili hudomušneži, težko zaupal zalivanje rož med dopustom, kaj šele razmeroma dobro stoječe družbeno bogastvo. Med njimi je bil tudi Todorić, tedaj še eden največjih cvetličarjev nekdanje Jugoslavije. Takrat se je, kot kooperant brežiške Agrarie, prek njegove mame spoznal z Bojanom Petanom, zdaj predsednikom uprave DZS, ki je to razkril v enem svojih redkih intervjujev.

Kdo vse se je torej prihajal poklonit »gazdi« in obiskoval njihov otok Smokvico, kjer so menda gostili tudi številne politike in gospodarstvenike? »Zagotovo k nam niso prihajali politiki, ukvarjali smo se samo s poslom, družili smo se torej s tistimi, s katerimi nas je povezoval posel. Bili smo največji trgovec in partnerjev smo imeli res veliko. S številnimi poslovno uspešnimi družinami v regiji smo imeli zelo dobre partnerske odnose in lahko rečem, da smo z njimi ostali prijatelji vse do danes. Če primerjam svoje življenje tedaj, ko sem bil tako rekoč raztrgan na vse strani in delal vse dni v tednu, je zdaj moje življenje veliko bolj mirno. Skušam uživati v vsem, kar mi je dano. Sem pozitivna oseba in takšen skušam ostati, ne glede na to, kar se je zgodilo.«

Ante Todorić pravi, da ima tudi v Sloveniji še vedno nekaj poslovnih stikov in prijateljev. O konkretnih imenih je molčeč. Prav tako ne želi govoriti o nekaterih najbolj znanih poslovnežih iz Hrvaške, s katerimi so v preteklosti prijateljevali in poslovali, češ da so ga s svojimi izjavami in ravnanjem razočarali.

Življenje, tako zasebno kot poslovno, začenja povsem na novo. »Po padcu so mi pomagali prijatelji, na lastni koži sem resnično spoznal, da se šele v krizi pokaže, kdo so tisti pravi. Nanje lahko računam, na nekatera vrata pa zagotovo ne bom več potrkal. Z novo partnerico, s katero postavljava na noge ugledno agencijo, pričakujeva otroka. Petra je v najino zvezo pripeljala dva, jaz pa imam iz prvega zakona tri,« pravi 46-letni magister ekonomije. Z nemškimi poslovnimi partnerji se je začel ukvarjati z luksuznimi nepremičninami, nepremičninami ob morju ter novogradnjami višjega cenovnega razreda.

Glede na trende v hrvaškem turizmu in dejstvo, da je kar 60 odstotkov kupcev luksuznih nepremičnin na hrvaški obali tujcev, ni čudno, da je nemški partner prodal svoj posel v informacijski tehnologiji in se podal v nepremičninskega.

Kaj je to luksuzna nepremičnina? To so nepremičnine, vredne od 500.000 pa tudi do 10 milijonov evrov ali še več, ki jih je glede na interes tujcev – kupci so predvsem uspešni poslovneži iz Italije, Avstrije, Nemčije, ZDA in vzhodne Evrope – na Hrvaškem premalo.

Številke, ki utemeljujejo njegovo odločitev za novo poslovno pot, strese iz rokava: 115.000 Slovencev ima nepremičnino na Hrvaškem, od leta 2003 je 12.000 Slovencev kupilo nepremičnino na Hrvaškem. Tuji državljani so lani na hrvaški obali kupili okoli 30 odstotkov vseh stanovanjskih nepremičnin. Od julija letos bodo mogoči tudi nakupi kmetijskih zemljišč.

Od turizma je Hrvaška leta 2016 imela 7 milijard evrov prihodka, lani je ta dosegel že 13,1 milijarde evrov.

Ibiza ima od turizma 10 milijard evrov prihodkov na leto, pa je velika kot Krk. »Hrvaška ima v turizmu neizmeren potencial, prihodke od turizma je dolgoročno mogoče še precej povečati. Zdaj je letna rast 10-odstotna, po padcu schengenske meje ter uvedbi evra je rast lahko precej višja. Trenutno je investicija v nepremičnino na Hrvaškem gotovo poslovna priložnost, saj so ocene, da se niti v prihodnje rast cen nepremičnin ne bo ustavila.«

V teh dneh so analizirali tudi Majorko. Na tem španskem otoku v Sredozemskem morju kvadratni meter nepremičnine stane od tri- do desetkrat več kot na Hrvaškem. To razmerje po njegovem kaže, kako se bodo gibale cene nepremičnin na Hrvaškem v prihodnje.

Kaj pa tisti, ki si ne želijo dopusta, kakršnega ponujajo Ibiza, Zrče ali Hvar? »Hrvaška ima 1200 kilometrov obale (Slovenija 43 kilometrov; op. p.) in 1150 otokov. Kdor hoče mir, ga bo gotovo brez težav našel. Če vam je grozno na Hvaru, greste lahko na Vis, če vam je grozno v Splitu, najdete mir na Šolti, za popoln mir imate Kornate,« našteva.

Medtem ko se je rast cen stanovanjskih nepremičnin v lanskem zadnjem četrtletju v številnih evropskih državah, tudi Sloveniji, umirila, ponekod pa so se tudi zniževale, je bila Hrvaška država z največjo rastjo cen v Evropski uniji. Na letni ravni so poskočile za 17,3 odstotka.

Vsaka novogradnja malo višje ravni ob hrvaški obali dosega ceno od 4000 do 5000 evrov.

Od leta 2015 se je cena povprečnega kvadratnega metra stanovanjske nepremičnine v Zagrebu skoraj podvojila, na Jadranu je zrasla za 61 odstotkov, v preostalih delih države pa za 46 odstotkov. »Rast cen nepremičnin na Hrvaškem, ki je pričakovana tudi v prihodnje, bo povzročila selitev ljudi na podeželje, selitev iz središč mest, saj je denarja na trgu ob nizkih obrestnih merah bank veliko, nepremičnine pa ena najbolj varnih naložb.«

V hrvaški prestolnici se cene novogradenj gibljejo okoli treh tisočakov za kvadratni meter pa vse do 10.000 evrov. »Je pa gradenj novih stanovanj malo, trenutno se v Zagrebu gradi le 1500 stanovanj. V Beogradu 9000. V Dubaju je bilo konec lanskega leta skupaj 700.000 stanovanj, samo lani je prišlo na trg kar 50.000 novih stanovanj in hiš. Res je sicer, da je emirat posebna zgodba, a dejstvo je, da je imel lani 82 milijard dolarjev prihodkov od nepremičninskih poslov. Na Hrvaškem so lani v vsem letu vsi nepremičninski posli dosegli vrednost 15 milijard evrov. Impresionira me, kaj jim je uspelo v emiratu narediti iz puščave.«

Nekatera gibanja na svetovnem trgu nepremičnin že kažejo ohlajanje. Tudi v Ljubljani uradna statistika zaznava upad števila sklenjenih poslov, v zadnjem četrtletju lani cene na četrtletni ravni niso več rasle. Kaj se je dogajalo v letošnjem prvem četrtletju, bo znano konec junija.

Kot je poročal Bloomberg, Dunaj po Stockholmu postaja najšibkejši člen nepremičninskih trgov evropskih prestolnic, saj so oglaševane cene nepremičnin v letu dni upadle za več kot deset odstotkov, potem ko so lani dosegle vrhunec. Za Hrvaško strokovnjaki ne pričakujejo padca cen.

Na sojenju nekdanjemu lastniku Agrokorja Ivici Todoriću in več drugim obdolženim je sodišče minuli mesec odločilo, da je izvedensko mnenje, na katerem temelji obtožnica o oškodovanju Agrokorja za 1,2 milijarde evrov, nezakonito. Za izvedensko mnenje, del dokaznega gradiva na 80.000 straneh, je tožilstvo plačalo 1,1 milijona evrov. Ivica Todorić je odločitev sodišča komentiral kot epohalno zmago. Obtožnica in sodni proces sta po njegovem politično montirana, zdaj je sam napovedal ustanovitev politične stranke, zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah in prevzem vodenja vlade. Se bo res podal na politično pot? »To je vprašanje za mojega očeta, sam pa se s politiko zagotovo ne bom ukvarjal,« je odločen Ante Todorić. V javnosti se je po šestih letih, ko je privolil v pogovor za Carpe diem, pojavil prvič.