Knjižnica in knjige v samem srcu šole
Osnovnošolska knjižnica na Viču ima svoje speciike in je drugačna od drugih javnih knjižnic
»Odprta knjižnica v Osnovni šoli Vič dokazuje, kako lahko pragmatično zasnovani stavbi, kot je šola, vdihnemo novo življenje in ustvarimo trajnostne, navdihujoče prostore za izobraževanje in druženje otrok,« je strokovna žirija letošnjih Plečnikovih nagrad med drugim zapisala o prvonagrajeni arhitekturni realizaciji manjšega merila, šolski knjižnici na ljubljanski osnovni šoli. Žirija pod vodstvom Aljoše Dekleve (in sestavi Mateja Kǔine, Mete Kutin, Anje Planiš̌ek ter Špele Spaňel) je prepoznala visoko kakovost pri njenem snovanju, pri izvedbi in vplivu na uporabnika, kljub majhnosti pa po njeni presoji lahko sega onkraj zgolj tehniških in funkcionalnih vprašanj ter uspešno vkljǔuje socialne, ̌ustvene in kulturne vidike. V njej se prav tako kǎe mǒnost prilagodljivosti in nadgradnje, ki ju bo knjǐnica dǒivela z rabo in věanjem knjǐnega gradiva.
Kot kljǔne je navedla dostopnost gradiva in dobro pǒutje obiskovalcev, simbolno umestitev knjige v srce šole kot spodbudo bralne kulture, visokokakovostne prostore pa kot kljǔne za razumevanje kulture in vrednot arhitekture. Hkrati so ̌lani ̌irije poudarili, da se veliko osnovnih in srednjih šol v Ljubljani in drugod po Sloveniji v valu števiľnejših generacij otrok spoprijema s podobnim pomanjkanjem ǔilnic, zato verjamejo, da ima projekt potencial, da preraste v model prenove nacionalnega šolskega stavbnega fonda.
Pred knjižnico učilnici in garderoba
Arhitekti iz studia ARP so ̌e leta 2019 za stavbo Osnovne šole Vǐ na Abramovi ulici zasnovali prizidek na vzhodni strani, v katerega so umestili ǔilnici in garderobo za ǔence prve triade, ̌ez garderobo pa v notranjost avle pripeljali tudi dnevno svetlobo. Predlani so prejeli povabilo, da zaradi pověanega vpisa pripravijo nǎrt umestitve nove ǔilnice v avlo, toda sami tega prostora niso prepoznali kot primernega za ǔilnico, temvě za novo knjǐnico. Za obstojěo v pritlǐju na zahodnem obodu avle pa so predlagali, da bi jo spremenili v ǔilnico. Šasoma, ko generacije otrok ne bodo vě tako števiľne, jo bodo preuredili v vadbeni prostor za prvo triado, pojasnjujejo na šoli.
Za novo šolsko knjǐnico so izkoristiti dvoetǎnost. Vanjo so tako vkljǔili obstojěe polkrǒno stopniš̌e in izkoristili hodnik v zgornji etǎi, ki je zdaj razglediš̌e na dogajanje v knjǐnici. »S tem, ko smo knjige postavili v samo srce šole, smo zaobjeli tudi simbolno sporǒilo – da bi knjige in branje dejansko zasedale osrednji prostor šole,« pripoveduje eden od avtorjev zasnove, arhitekt Matjǎ Boľina.
A velik premislek je terjalo predvsem, kako v avlo umestiti police za knjige in kotǐke za pogovore oziroma pisanje nalog, iz kakšnih materialov zasnovati ta prostor, da avle ne bo zaprl, hkrati pa bo izkazoval povabilo ǔencem, naj knjǐnico obiš̌ejo ̌im věkrat, tako med krajšimi kot daljšimi odmori. Hkrati so morali zagotoviti, da bodo knjige varne pred nenadzorovano izposojo ali morebitnimi krajami. »Vedeli smo, da mora biti knjǐnica transparentna, prosojna pa tudi, da je ne smemo zapreti s streho, da bodo otroci vanjo lahko pogledovali z galerije. Obenem je morala biti struktura vendarle dovolj zaš̌itna za knjige in inventar,« je pojasnil sogovornik.
Ker so ̌eleli ohraniti stik med prostori, predvsem pa prehajanje svetlobe na hodnike, so transparentno opno nǎrtovali iz osnovne lesene konstrukcije, med katero so vstavili kovinske okvirje. Na robu knjǐne omare je med posamezne police dodan pleksi. Zaprt je samo del, kjer so knjige, zgornja polja so popolnoma odprta. Omare s knjigami v njih pa so to lahkotno strukturo še ustrezno obtěile in stabilizirale. Ta montǎna gradnja je bila izvedena zelo hitro, zunanji obod knjǐnice je bil postavljen v tednu dni.
Spoznavanje otrok s knjigo
Osnovnošolska knjǐnica je vendarle nekoliko speciǐna, pravijo v studiu ARP. Namenjena je predvsem spoznavanju otrok s knjigo. »V šolski knjǐnici ne moremo prǐakovati tišine in miru kot v javni, ob dolǒenih dneh in urah, ko si otroci izposojajo in vrǎajo knjige, je v njej celo zelo ̌ivahno. Poleg tega to ni samo knjǐnica, je tudi prostor za knjǐnǐno vzgojo, kot smo izvedeli, vsi otroci doma nimajo knjig. To je povrh vsega skupen prostor za pisanje nalog, lahko tudi prostor za kakšno prireditev,« je povedal arhitekt. Kot zanimivost je navedel, da so otroci zelo pozitivno sprejeli nǐji pult, kot je bil v stari knjǐnici; zdaj lahko tudi mlajši oziroma manjši nanj sami oddajajo knjige in vidijo knjǐnǐarko.
Na šoli so ob zamisli odprte knjǐnice, ki bi zavzemala osrednji del avle, sprva oklevali, priznava pomǒnica ravnatelja Irena Grlica. Pomisleke so imeli, ker je to pomenilo, da bodo izgubili še edini velik prostor v šoli, ki je hkrati med drugim razstavni prostor, denimo, za Viški likovni salon; te dni so odprli ̌e petintridesetega po vrsti. »Tako da smo oklevali in odlǒitev odmikali, dokler smo jo lahko in nam ni zares zmanjkalo prostorov za pouk,« je povedala.
Po besedah sogovornice so morali ta sodobni, odprti koncept posvojiti tako zaposleni kot otroci. »Je sodobna, lepa, zanjo dobivamo veliko pohval, tudi to, da pobiramo nagrade, nam je všě,« je iskreno priznala. Pritrjuje, da je zdaj ǔencem bolj na ǒeh in bolj obiskana, a na ̌alost zaradi kadrovske stiske knjǐnǐarka hkrati tudi poǔuje, zato ne more biti odprta ves ̌as, kot bi si ̌eleli.
Dodala je še, da se ̌e kǎejo tudi manjše pomanjkljivosti, denimo, da je knjǐnǐarka zaradi odprtih sten izpostavljena prepihu in da kljub vsemu v knjǐnici primanjkuje svetlobe. Novi razstavni prostor likovnih del so pridobili na stenah nove knjǐnice, nekaj pa v nekdanji knjǐnici.