Svet namesto tobaka potrebuje več hrane
Pridelujejo ga na več kot treh milijonih hektarov zemlje, medtem ko 350 milijonov ljudi strada
Tobak, ki ubije več kot osem milijonov ljudi na leto, pridelujejo v 124 državah na površinah, ki zavzemajo več kot tri milijone hektarov zemlje, primerne za pridelavo hrane. Tačas, ko zaradi tobaka vsako leto izkrčijo tudi 200.000 hektarov gozdov, se rekordnih 349 milijonov Zemljanov spoprijema z akutnim pomanjkanjem hrane.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) se je globalno kampanjo ob letošnjem 31. maju, svetovnem dnevu brez tobaka, zato odločila nameniti ozaveščanju pridelovalcev tobaka o možnostih alternativnih pridelkov in njihovem trženju, saj »mogočna« tobačna industrija tovrstne poskuse ovira, s tem pa prispeva k vse hujši prehranski krizi. Geslo tokratne kampanje je Potrebujemo hrano, ne tobaka.
Namesto v šolo na polja tobaka
Kot navaja SZO, gojenje tobaka zahteva veliko virov, zaradi uporabe pesticidov in gnojil pa ta dejavnost v primerjavi z gojenjem koruze veliko bolj uničujoče vpliva na ekosisteme. Kmetijska zemljišča, na katerih gojijo tobak, so namreč bolj nagnjena k degradaciji tal. Hkrati imajo manjše zmogljivosti za gojenje drugih poljščin, saj tobak izčrpava rodovitnost zemlje. Po podatkih SZO se po svetu z akutnim pomanjkanjem hrane tačas spoprijema najmanj 79 držav, večina jih je z nizkim in srednjim dohodkom, več kot 30 pa jih je na afriški celini. Za primerjavo: v zadnjih petnajstih letih so se skupne površine za gojenje tobaka v svetovnem merilu sicer zmanjšale skoraj za 16 odstotkov, hkrati pa so se samo v Afriki povečale skoraj za petino. Po ocenah 1,3 milijona otrok sodeluje v pridelavi tobaka – tačas, ko njihovi vrstniki v razvitem svetu hodijo v šolo, so oni vpeti v delo in pomoč svoji družini pri preživetju.
Za tobak tudi desetkrat višje subvencije
Tobačna industrija se, poudarja SZO ob svetovnem dnevu brez tobaka, pogosto oglašuje kot zagovornica preživetja pridelovalcev tobaka, kar pa naj bi bilo »daleč od resnice«. Prej kot to gojenje tobaka spodkopava gospodarstvo in zaradi intenzivne uporabe insekticidov ter strupenih kemikalij škoduje kmetom in okolju. Poleg tega nepošteni pogodbeni dogovori s tobačnimi podjetji, opozarja SZO, družine pehajo v revščino. Devet od desetih največjih pridelovalk tobaka je držav z nizkimi in srednjimi dohodki, četverica pa sodi celo v skupino držav z nizkimi dohodki in pomanjkanjem hrane. Na seznamu prvih treh največjih svetovnih »tobačnih gospodarstev« so Kitajska, Brazilija in Indija, ki predstavljajo več kot 55 odstotkov svetovnega deleža proizvodnje. V deseterici so še Indonezija, Malavi, Mozambik, Tanzanija, ZDA in Zimbabve.
V Evropi gojenju tobaka največ površin, dobrih 83.000 hektarov, ljudi na leto umre zaradi uporabe tobaka namenja Turčija, sledijo ji Severna Makedonija, Italija, Grčija, Poljska, Španija in Srbija. Leta 2020 je vlada Severne Makedonije po navedbah SZO za subvencije za tobak porabila približno 30 milijonov evrov. Severna Makedonija se uvršča med trideseterico najboljših tobačnih proizvajalk v svetu in med dvajset največjih izvoznic surovega tobaka. V primerjavi z živinorejo, sadjarstvom, pridelovanjem mleka in poljščin severnomakedonska vlada po oceni SZO »nesorazmerno subvencionira pridelavo tobaka«. Pridelovalec pšenice, denimo, ne more prejeti več kot 250 evrov subvencije na hektar, medtem ko pridelovalec tobaka lahko prejme celo 2300 evrov na hektar.
V SZO se zavedajo, da svet čaka mukotrpno delo, da bo treba sprejeti »ekosistemski pristop in opredeliti ekonomsko vzdržne alternative gojenju tobaka, ki bodo kmetom omogočile vsaj tolikšen zaslužek kot s tobakom, hkrati pa bile manj škodljive za ljudi in okolje«. Bolj zdrava in trajnostna alternativa tobaku so med drugim fižol, sladki krompir, koruza, riž, zelenjava, oreški, jagodičevje ...
Smrtne žrtve štejejo v milijonih
Uporaba tobaka in pasivno kajenje prispevata k približno 12 odstotkom smrti zaradi bolezni srca in sta drugi vodilni vzrok za srčno-žilne bolezni, takoj za visokim krvnim tlakom. Pri nas rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov smrti med prebivalci, starimi več kot 30 let. Kar pomeni, da zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, v Sloveniji vsako leto umre okrog 3600 ljudi.
• Dan brez tobaka poudarja alternativne pridelke.
• Tobak ubije več kot osem milijonov ljudi na leto.
• V Severni Makedoniji desetkrat več subvencije za tobak kot za pšenico.