Občinam letos kompenzacije – brez dviga povprečnin
Po principu intervencij bodo stroške najprej ugotavljali, šele nato zagotovili denar zanje
Dviga povprečnine letos ne bo, temveč bodo zvišane stroške občin kompenzirali posamezno, glede na izračune – po principu intervencij, kar pomeni stroške najprej ugotoviti, nato pa zagotoviti denar. O povprečnini za prihodnje leto se bodo pogovarjali na pogajanjih – še letos.
S takšnim sporočilom predsednika vlade Roberta Goloba in z ugotovitvijo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da nekatere občine dobijo preveč, druge premalo, in z zagotovilom, da iščejo sistemsko rešitev zanje in za pravično kritje stroškov, so bili župani po srečanju na Brdu zadovoljni. Po besedah predsednika Združenja občin Slovenije (ZOS) Roberta Smrdelja so veseli, da poskušajo iskati konstruktivne rešitve.
Premier pravi, da občinam ničesar ne obljubljajo, imajo pa iskren namen poiskati rešitve. V primeru sofinanciranja vrtcev čakajo na podatke občin, pri plačah funkcionarjev in županov pa so ocenili, da so prenizke, zato bo treba plačni sistem prenoviti. Golob je napovedal, da se spremembe napovedujejo tudi na področju razvojnih oziroma kohezijskih sredstev; vlada naj bi namreč odpravila vse ovire za začetek črpanja 3,26 milijarde evrov iz nove finančne perspektive.
Mestne občine izgubile od sto do 140 milijonov
Vodstva vseh treh reprezentativnih združenj občin, to je ZOS, Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), že dolgo pozivajo k popravku povprečnine za letos.
Razlika med prejetimi sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in stroški izvajanja zakonskih nalog je leta 2022 znašala 81 evrov (povprečnina 645 evrov, občinski stroški 726 evrov). O razliki Vladimir Prebilič, predsedujoči SOS, ki zastopa 183 občin in ki v vlogi predsednika SOS vabila na Brdo ni prejel, ga pa je dobil kot župan Ko
V pogajanjih je bilo izrecno dogovorjeno, da dvig povprečnine ne vključuje napovedanih zvišanj plač v javnem sektorju.
čevja, pravi: »To je zaostanek, ki ga v občinskih proračunih občutimo ves čas. Poleg tega nam nova zakonodaja pogosto povečuje finančne obveznosti, dobivamo nove naloge, finančnih sredstev pa ne.« Prepričan je, da »moramo v partnerstvu z državo nadaljevati iskanje zakonodajnega 'balasta' in uresničevanje zakona o finančni razbremenitvi občin«. Tudi Miloš Senčur, sekretar ZMOS, je kritičen: »V pogajanjih je bilo izrecno dogovorjeno, da dvig povprečnine ne vključuje napovedanih zvišanj plač v javnem sektorju leta 2023 in da bosta pogajalski strani pristopili k novim pogovorom, če se zvišajo stroški dela. Tega dela dogovora vladna stran za zdaj ne spoštuje.« Pokritost dejanskih stroškov zakonskih nalog je z dohodnino za mestne občine zgolj 70-odstotna. Na letni ravni mestne občine izgubljajo od sto do 140 milijonov evrov.
Glede sodelovanja med občinami in državo Senčur pravi, da so prav ministrstva in državni zbor »tipičen primer (ne)sodelovanja« – z izjemo delovne skupine ministrice za javno upravo, v kateri tvorno sodelujejo tudi predstavniki občin.