Idejo o enem velikem ljubljanskem vrtcu še preverjajo
Uradnega predloga in odločitve o združevanju ljubljanskih vrtcev pod eno streho še ni, Skupnost vrtcev Slovenije je proti
Zamisel, da bi vse javne vrtce posamezne občine združili v enega, ni nova. To možnost zdaj preverjajo na mestni občini Ljubljana, za to so ustanovili tudi posebno strokovno skupino. Konkretnih odgovorov, kakšen bi bil združeni vrtec, še ni, odločitev, ali se bo združitev zgodila, naj bi bila znana do jeseni. V Skupnosti vrtcev Slovenije so kljub temu na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že sporočili, da so proti združevanju vseh ljubljanskih vrtcev.
V Ljubljani deluje 23 vrtcev, skupno imajo več kot 770 oddelkov, v katerih je več kot 13.000 otrok. Če bi vse združili v en velik zavod, bi bil to z naskokom največji vrtec v državi. V Skupnosti vrtcev Slovenije, ki jo vodi predsednica Silvija Komočar, so proti združevanju, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so opozorili na pomen ravnatelja kot pedagoškega vodje. Menijo, da bi bil pri tako velikem zavodu v ospredju upravni vidik vodenja, organizacija dela in skrb za materialno stanje vrtca: »Upravnemu odboru skupnosti je bilo pojasnjeno, da bo v ljubljanskem novoorganiziranem vrtcu za pedagoško vodenje poskrbljeno tako, da bodo preostali ravnatelji vrtcev opravljali funkcijo vodij organizacijskih enot, ne pa tudi nalog poslovodenja. To pomeni odvzem nekaterih bistvenih pristojnosti ravnateljev in s tem odvzem njihove avtonomije, zato menimo, da je tudi ta del te organizacijske rešitve popolnoma neustrezen.« Opozarjajo, da gre pri tem predlogu za »bistven korak nazaj v kakovosti predšolske vzgoje«.
Odgovore ljubljanske občine bomo objavili, ko jih prejmemo. Znano pa je, da so ustanovili delovno skupino, ki jo vodi ravnateljica Vrtca Galjevica Barbara Novinec, ki jo omenjajo kot morebitno direktorico novega skupnega zavoda. Novinčeva je dejala, da je za komentarje absolutno prezgodaj, ker še ni znanega nič dokončnega: »V pripravi je elaborat, narejena bo analiza morebitne združitve. Česa takega v Sloveniji še nimamo. Bi pa ravnatelji ostali pedagoški vodje, ukvarjali bi se s stroko, zaposlenimi in starši, za kar zdaj običajno zmanjkuje časa, direktor pa bi bil poslovodni organ. Za starše in zaposlene se ne bo nič spremenilo, nobenega odpuščanja ne bo, prej
13.000
otrok je skupno v vseh ljubljanskih vrtcih
nasprotno, saj bi za podporne službe potrebovali še več ljudi.«
Preverjanje oddelkov
Občine po državi iščejo različne načine, kako bi privarčevale pri predšolski vzgoji. Tako več občin vrtcem nalaga organizacijo cenejših homogenih oddelkov, v katerih je med otroki največ leto dni razlike, v njih pa je lahko več otrok kot v heterogenih, kjer so skupaj otroci posameznega starostnega obdobja, med njimi pa so lahko tudi tri leta razlike.
Tudi ljubljanska občina stremi k temu, Barbara Novinec je pojasnila: »To priporočilo ni novo, taka usmeritev pa je le zaradi doseganja cene. Ta je za drugo starostno obdobje postavljena na skupini z 22 otroki. To je normativ za homogeno skupino, največ jih je lahko 24. V heterogeni skupini je 19 otrok oziroma največ 21. Če imamo popolnoma polno heterogeno skupino, nastane razlika v ceni, ki jo mora plačati občina. Ta bo letos pregledala situacijo po več kot 770 oddelkih.«
Nekatere oddelke bodo tako razdruževali, a tudi to ni nič nenavadnega, razlaga Komočarjeva. Pravi sicer, da je strokovno boljša rešitev heterogena skupina: »Tam se mlajši učijo od starejših, starejši se učijo empatije do mlajših. Seveda pa se to dogaja tudi v homogenih oddelkih. Nisem a prióri proti homogenim oddelkom, zlasti če zaradi tega več otrok dobi mesto v vrtcu. Situacija ni črno-bela. Včasih je za otroka celo bolje, da zamenja vzgojiteljico in skupino. Je pa treba k razdruževanju oddelkov pristopiti subtilno. A tega se vrtci zavedajo.«
• Do jeseni naj bi bilo znano, ali bodo ljubljanske vrtce združili.
• Skupno imajo več kot 770 oddelkov.
• Občine priporočajo organizacijo homogenih oddelkov, ker so cenejši.