Več prometa, bolj obremenjene ceste
Poleti se gneče povečajo za petino, najbolj na Primorki
»Naše ceste so tako obremenjene, da na razmere lahko vplivajo že malenkosti,« pravi Bernardka Kržičnik s Prometnoinformacijskega centra za državne ceste. Tovorni in avtomobilski promet se ves čas povečujeta, pozna se tudi preusmeritev prometnih tokov po vstopu Hrvaške v schengensko območje. »Cestni zastoji se začenjajo pred vsakim poletjem. Čuti se sprostitev prometa po pandemiji covida-19, saj je tedaj več ljudi delalo od doma, pa tudi na splošno vse več potujemo. Vozniki tovornih vozil se od vstopa Hrvaške v schengen usmerjajo tja, kjer imajo krajšo pot. Tudi ob lepem vremenu in ob koncih tedna je pričakovati dolgotrajnejša potovanja, na katerih se zgodi več prometnih nezgod – te so ob večji gneči pogostejše – in raznih izrednih dogodkov, kot so okvare vozil,« razlaga sogovornica.
Po njenih besedah naj vozniki spremljajo prometne informacije, ki so na voljo tudi prek portala promet.si, ter se poskušajo izogniti kritičnim odsekom. Prav tako je pomembno izbrati pravi čas potovanja, upoštevati je treba tudi praznike držav v soseščini. »Ne moremo več govoriti zgolj o gnečah ob petkih in nedeljah, podobno zdaj velja tudi za četrtke in ponedeljke,« opozori. Po opustitvi mejnega nadzora na meji s Hrvaško so ozka grla začela nastajati na avtocestnih vstopih, še posebej kritična pa sta odseka Seča–Strunjan in Šmarje– Dragonja v Istri. Bernardka Kržičnik še izpostavi, da bo v četrtek praznik svetega rešnjega telesa in krvi, ki je v nekaterih sosednjih državah dela prost dan, kar pomeni, da bo to predvidoma vplivalo na promet že v sredo popoldne.
Vzporedne lokalne ceste niso primerne za vsa vozila
Uvod v minuli konec tedna sta zaznamovala četrtkova nezgoda na primorski avtocesti, zaradi katere so se vozniki v zastoju – v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah – obrnili in vozili v nasprotno smer, ter petkov italijanski praznik, ki je prav tako ohromil pot iz notranjosti države proti morju. Marjan Koler, predstavnik za stike z javnostmi v Darsu, je dejal, da se je po »padcu« meje s Hrvaško promet najbolj povečal na dolenjskem avtocestnem kraku (14-odstotna rast pri osebnih vozilih, devetodstotna pri tovornjakih), nekaj manj pa na že tako zelo obremenjenem kraku proti Primorski (sedem odstotkov osebna vozila, tri odstotke tovornjaki). Tako kažejo podatki za prvo letošnje četrtletje glede na lansko. Promet na vsem avtocestnem križu pa se je letos povečal za šest odstotkov. Poleti se prometne gneče običajno povečajo za petino, najbolj na primorskem delu.
»Po opažanjih policistov turisti uporabljajo vse možne vzporedne lokalne ceste, saj se želijo izogniti gneči. Ob tem bi izpostavili predvsem 'slemensko cesto' mimo Sv. Petra, Nove vasi in naprej skozi Šmarje ter nato proti vasi Bošamarin in vasi Pomjan,« pove Anita Leskovec, predstavnica Policijske uprave Koper. Kot pojasni, so na nekaterih delih te ceste zelo ozke in precej ovinkaste, zato niso primerne za daljša in večja vozila oziroma bivalne prikolice. To je označeno tudi s prometno signalizacijo, a morajo nekatere voznike preusmerjati tudi policisti ali občinski redarji. Na nevzdržne razmere v koprski občini je predsednika vlade Roberta Goloba pisno opozoril tudi koprski župan Aleš Bržan. Zdaj razmere ocenjuje delovna skupina, ki jo koordinira ministrstvo za infrastrukturo.
• Gneča na cestah je hujša kot lani.
• Spremenjeni prometni tokovi iz Hrvaške po vstopu v schengen.
• Promet na avtocestnem križu se je letos povečal za šest odstotkov.