Švedska v Erdoğanovi in Orbánovi čakalnici
Na sedežu Nata pričakujejo, da bosta Turčija in Madžarska pridružitev Švedske podprli do julijskega vrha zavezništva
Po nedeljskem srečanju generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom ter njegovim novim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom v Istanbulu še vedno ni jasno, ali bo turški parlament potrdil pridružitev Švedske zahodnemu vojaškemu zavezništvu in kdaj. Na sedežu Nata v Bruslju si želijo, da bi se to zgodilo pred 11. julijem, ko se bo v Vilni začel dvodnevni vrh zavezništva.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pozval Turčijo, naj podpre pridružitev Švedske Natu še pred vrhom zavezništva v Vilni. Poudaril je, da bo Švedsko članstvo naredilo varnejšo, Nato in Turčijo pa močnejša. Vnaprej je bilo jasno, da srečanje – prvo, odkar je Erdoğan po petkovi svečani zaprisegi začel tretji petletni predsedniški mandat – ne bo prineslo preboja. Namenjeno je bilo »usklajevanju podrobnosti«. Teh je še kar nekaj.
Čeprav je Švedska zaradi turških zahtev – neposrednega političnega izsiljevanja – posegla celo v ustavo in spremenila zakonodajo, povezano s terorizmom, močno oslabila zmožnost delovanja kurdskih (in drugih) aktivistov ter umaknila ovire za nemoteno prodajo orožja Turčiji, uradna Ankara še vedno taktično čaka. Del čakanja je bil povezan z nedavnimi predsedniškimi (in parlamentarnimi) volitvami, ki so kljub naivnim pričakovanjem zahodnih držav le še okrepile Erdoğana in njegovo vladajočo Stranko pravičnosti in razvoja (AKP).
Zdaj, ko je turški voditelj znova suveren, si v pogajanjih z vrhom Nata – ter seveda Švedsko – lahko privošči še več. Že do zdaj je s koncesijami iz Finske in Švedske močno oslabil kurdska gibanja v Skandinaviji, v zadnjih dneh pogajanj pa bi rad okrepil pozicije tudi v Združenih državah, kjer je kongres zaradi turških povezav z Rusijo ustavil prodajo vojaških letal F-35 v Ankaro. Turčija, ki ima drugo največjo vojsko v Natu, je po začetku ruske agresije na Ukrajino takoj zavzela nevtralno pozicijo in bila v zadnjih 16 mesecih dejansko edina država, ki je ohranila dobre odnose tako z Moskvo kot s Kijevom.
Čakajoč na odobritev iz Budimpešte
Visoki uradniki iz Turčije, Švedske in Finske, ki se je Natu kot 31. članica po odobritvi iz Ankare pridružila aprila, se bodo znova sestali 12. junija. Do tedaj naj bi po naših informacijah vse strani dosegle dogovor. Ni pa – to je pomemben faktor – Turčija edina
• Zdaj, ko je Erdoğan znova suveren, si v pogajanjih lahko privošči še več.
• Visoki uradniki iz Turčije, Švedske in Finske se bodo spet sestali 12. junija.
• Madžarska zavlačuje ratiikacijo pridružitve Švedske, kolikor je mogoče.
Gre tudi za spopad dveh velikanskih avtokratskih egov; ne Recep Tayyip Erdoğan ne predsednik madžarske vlade Viktor Orbán noče popustiti prvi.
članica Nata, ki še ni podprla vstopa Švedske v zavezništvo. Pred tem 32. članica Nata taktično čaka na odločitev iz Budimpešte.
Madžarska zaradi močne politične in energetske povezanosti z Rusijo ter velikih nesoglasij tako z Brusljem kot s Stockholmom zavlačuje parlamentarno glasovanje o pridružitvi Švedske Natu, kolikor je mogoče. Gre tudi za spopad dveh velikanskih avtokratskih egov; ne Recep Tayyip Erdoğan ne predsednik madžarske vlade Viktor Orbán noče popustiti prvi in tako pokazati vsaj kanček slabosti. »Švedska je naredila velike, konkretne korake, da bi ovrgla turške skrbi,« je v Istanbulu dejal Stoltenberg, ki je prepričan, da bo protokol pridružitve Švedske Natu pravočasno ratiicirala tudi Madžarska.
»Čas je, da Turčija in Madžarska začneta ratiikacijo švedskega članstva v Natu. Vse, kar ovira pridružitev Švedske, bo videti kot zmaga za Vladimirja Putina,« je izjavil švedski zunanji minister Tobias Billström. Njegov madžarski kolega Péter Szijjártó je dejal, da Madžarska ne bo dovolila pritiska. »Madžarski parlament bo o ratiikaciji odločal suvereno, kar bo vlada seveda podprla,« je bil jasen.