Razmere v nemški avtomobilski industriji maja boljše
Ifo Anketirana podjetja so bila pesimistična glede prihodnosti
Gospodarske razmere za nemške avtomobilske proizvajalce in njihove dobavitelje so se maja izboljšale, v najnovejši raziskavi ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da so pričakovanja glede prihodnjih mesecev še naprej pesimistična.
Kazalnik trenutnih razmer za avtomobilske proizvajalce se je z aprilskih 23,8 točke maja povzpel na 27,5 točke. Ocena dobaviteljev glede trenutnih razmer pa se je maja povišala s 35,1 točke na 43,1 točke.
»Kar izstopa, je ocena podjetij glede njihovega stanja dobička, ki jo podajo vsakih šest mesecev,« je pojasnila strokovnjakinja za industrijo pri Ifu Anita Wölfl. Dobavitelji so prvič v dveh letih pozitivno ocenili svoje zaslužke.
Anketirana podjetja pa so bila pesimistična glede prihodnosti. Kazalnik poslovnih pričakovanj za celotno avtomobilsko industrijo je maja padel na –14,1 točke, potem ko je bil v začetku leta v pozitivnem območju.
Eden večjih izzivov nemške avtomobilske industrije je mednarodna konkurenca. Raziskovalci centra Ifo pri tem izpostavljajo moč kitajskih proizvajalcev električnih vozil, ki vse globlje prodirajo na evropski trg.
Industrijski proizvodi aprila cenejši
Cene industrijskih proizvodov so se aprila na mesečni ravni v območju z evrom znižale za 3,2 odstotka, v EU pa za 2,9 odstotka. V primerjavi z lanskim aprilom so bile v območju z evrom višje za odstotek, v EU pa za 2,3 odstotka.
V območju z evrom so se na mesečni ravni za 10,1 odstotka znižale cene energije, cene dobrin za vmesno porabo pa so zdrsnile za 0,6 odstotka. Cene trajnih dobrin so zrasle za 0,2 odstotka, netrajnih za 0,3 odstotka, investicijskih dobrin pa za 0,4 odstotka. Cene industrijskih proizvodov brez upoštevanja energije so šle navzdol za 0,1 odstotka.
V EU se je energija aprila v primerjavi z marcem pocenila za 8,9 odstotka, dobrine za vmesno porabo pa za 0,6 odstotka. Trajne dobrine so se podražile za 0,1 odstotka, investicijske in netrajne pa za 0,4 odstotka. Cene industrijskih proizvodov brez upoštevanja energije so se znižale za 0,2 odstotka.
Cene industrijskih proizvodov so se najbolj znižale v Belgiji (–9,1 odstotka), Italiji (–6,5 odstotka) in na Irskem (–6,3 odstotka), zvišale pa v Nemčiji (+0,3 odstotka), na Danskem (+0,2 odstotka) ter v Grčiji, na Cipru, Malti in v Sloveniji (v vseh po 0,1 odstotka).
Cene netrajnih dobrin v območju z evrom so se aprila na letni ravni dvignile za 10,9 odstotka, trajnih dobrin pa za 7,3 odstotka. Investicijske dobrine so bile v primerjavi z lanskim aprilom dražje za 6,1 odstotka, dobrine za vmesno porabo pa za 1,3 odstotka. Cene energije so bile nižje za 8,9 odstotka. Cene industrijskih proizvodov brez upoštevanja energije so šle navzgor za 5,1 odstotka.
Na ravni EU so bile netrajne dobrine dražje za 11,3 odstotka, trajne za 7,0 odstotka, investicijske za 6,1 odstotka in dobrine za vmesno porabo za 1,5 odstotka. Energija je bila 5,6 odstotka cenejša. Cene industrijskih proizvodov brez upoštevanja energije so se povišale za 5,3 odstotka.
Industrijski proizvodi so se na letni ravni najbolj podražili na Madžarskem (+41,7 odstotka), v Latviji (+22,7 odstotka) in na Slovaškem (+18,2 odstotka). Najbolj so se pocenili na Irskem (–21,4 odstotka), v Grčiji (–13,1 odstotka) in Belgiji (–6,8 odstotka). V Sloveniji je bila rast na letni ravni 13,3-odstotna.
• Industrijski proizvodi so se na letni ravni najbolj podražili na Madžarskem.
• Na ravni EU so bile netrajne dobrine dražje za 11,3 odstotka.
• Dobavitelji so prvič v dveh letih pozitivno ocenili svoje zaslužke.