Od novodobne osamljenosti do hudičevih sanj
V četrtek v Mali Drami Albeejev Ameriški sen, v soboto na velikem odru Nebesje Lucy Kirkwood
V SNG Drama Ljubljana odštevajo po premierah: četrtkova premiera groteskne igre Ameriški sen znamenitega dramatika Edwarda Albeeja v režiji Igorja Pisona bo predzadnja v Mali Drami pred prenovo. V soboto pa bo na velikem odru prva slovenska uprizoritev drame prodorne britanske avtorice Lucy Kirkwood Nebesje v režiji Sebastijana Horvata.
Premiera Albeejevega dela po besedah ravnateljice Vesne Jurca Tadel ni naključje: prva uprizoritev te igre leta 1963 na Komornem odru ljubljanske Drame v Križankah je bila vsebinski in strukturni zametek Male Drame, tokratna uprizoritev pa hkrati pomeni začetek obreda poslavljanja od doslejšnjega prostora. Dodaten razlog za uvrstitev na letošnji repertoar je ugotovitev, da tisto, o čemer govori delo, napisano leta 1961, torej o navidezni svobodi in zlaganosti kapitalistične družbe, danes živimo in se do tega lahko opredeljujemo vsak dan.
Za novi prevod dela je poskrbel Zdravko Duša, ki je navrgel, da bi bila glasbena podlaga besedila lahko ( I Can't Get No) Satisfaction skupine Rolling Stones. Dramaturginja Diana Koloini je dodala, da so ideologem, ki obljublja vsakemu posamezniku možnost doseči uspeh, srečo, obravnavali številni dramatiki, Albee se je teme lotil na svojski način, saj ne razpravlja o kapitalizmu ali ameriškem imperializmu, ampak obsesijo celotne družbe lovi na intimni ravni in s postopki absurdne dramatike, ki danes učinkuje kredibilno in ponuja različne gledališke izzive.
Režiser Igor Pison je povedal, da besedilo nagovarja naš čas, in opozoril na Albeejevo izjavo, da je igro razvil po koordinatah gledališča absurda in da se je za marsikateri prizor zgledoval pri Ionescu. Še eno od režiserjevih opažanj: »V družbi, v kateri smo vsi povezani v prepletu infosfere, je osamljenost dosegla zenit.«
V Ameriškem snu nastopajo Polona Juh, Marko Mandić, Maja Sever, Petra Govc in Maks Dakskobler.
Novodobni feministični parametri
Napeta sodna drama Lucy Kirkwood Nebesje v režiji Sebastijana Horvata (dramaturgijo podpisuje
Milan Ramšak Marković) se dogaja leta 1759 na angleškem podeželju, kjer porota dvanajstih žensk, porota matron, odloča o življenju in smrti trinajste. Delo – v izvirniku je uporabljena stara beseda za nebo the welkin – je prevedla Tina Mahkota.
Na besedilo po režiserjevem mnenju lahko gledamo kot na neke vrste »ženski pendant znamenitega hollywoodskega ilma Dvanajst jeznih mož, v katerem se porotniki soočajo s svojo moralo in vrednotami, te pa so v našem primeru izrazito zaznamovane z novodobnimi feminističnimi parametri. Morala in vrednote porotnic so namreč opredeljene z njihovim razrednim položajem, ki je brutalno izražen z njihovo telesnostjo: koliko otrok so rodile, kolikokrat so splavile, kaj delajo za preživetje in kakšen je njihov odnos do spolnosti. Perspektiva se še dodatno zaostri, ko besedilo presekajo 'hudičeve sanje' in vstopi vanj krščanska fascinacija s čarovništvom, medtem pa nam pogled od ženske telesnosti nenehno odvrača pričakovanje, da bo zdaj zdaj dogajanje preletel nebesni pojav: komet …« Režiser je dodal, da se je ob soočenju s tem besedilom naučil, kaj je feminizem, »boj za radikalno emancipacijo na vseh področjih, feminizma brez razrednega boja ni«.
V Nebesju nastopajo Maruša Majer, Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček, Silva Čušin, Sabina Kogovšek, Iva Babić, Vanja Plut, Pia Zemljič, Nina Ivanišin, Eva Jesenovec, Maša Derganc, Zvezdana Mlakar, Mina Švajger, Igor Samobor in Nejc Cijan Garlati.