Prenizka dodana vrednost hromi razvoj
Država lahko pomaga s spodbudami za vlaganje v nove tehnologije, inovacije, izobraževanje zaposlenih
Slovensko gospodarstvo je lani ohranilo raven prihodkov iz leta 2022, pri tem pa ustvarilo večji čisti dobiček in zvišalo dodano vrednost. Podrobnejši podatki pokažejo, da so predelovalne dejavnosti v lanskih težjih energetskih razmerah ustvarile 12 odstotkov nižji neto čisti dobiček in imele realno nižjo dodano vrednost na zaposlenega. Zaostajanje dodane vrednosti v industriji za najrazvitejšimi je ključni vzrok za slovensko zaostajanje v razvitosti.
Višji BDP, višji zaslužki in posledično tudi višje plače zagotavlja predvsem gospodarstvo z večjo avtomatizacijo, boljšo organiziranostjo proizvodnih procesov in inovativnimi produkti z več dodane vrednosti, pojasnjuje ekonomist Bine Kordež. A dodana vrednost v industriji, po stalnih cenah, je pri 50 odstotkih povprečja razvitejših članic EU, okoli takšnega odstotka pa se giblje že zadnjih skoraj deset let. Da po tem kazalniku zaostajamo za razvitimi državami, je ključni razlog našega zaostajanja BDP, komentira Kordež.
Steklarna Hrastnik je od leta 2018 do leta 2022 povišala dodano vrednost na zaposlenega z 52.000 evrov na 104.000 evrov. »V Steklarni Hrastnik ocenjujemo, da so za dvig dodane vrednosti ključne strateške investicije, tako v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, kot tudi spremembe našega proizvodnega portfelja v smeri vstopa na zahtevnejše premijske trge z višjo dodano vrednostjo,« pojasnjuje generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas. Pri tem lahko pomaga tudi država z dodatnimi spodbudami za vlaganje v nove tehnologije, inovacije, izobraževanje zaposlenih ter izboljšanje delovnih procesov.
Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 146 milijard evrov prihodkov in 6,7 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je več kot leto prej. »Gospodarske družbe so vsaj ohranile ali izboljšale vse pomembnejše postavke poslovanja,« je pojasnila Martina Resnik z Ajpesa.
Družbe, ki so predložile letna poročila, so lani ohranile prihodke na ravni iz leta 2022. Največ jih je ustvarila trgovina, 46,4 milijarde evrov, kar je tri odstotke manj kot leto prej, medtem ko so predelovalne dejavnosti ohranile prihodke na 42,1 milijarde evrov. Pri tem so gospodarske družbe povečale neto čisti dobiček na 6,7 milijarde evrov, kar je nominalno deset odstotkov več kot leto prej, realno z upoštevanjem inlacije pa dva odstotka več, je predstavila vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu.
Gospodarske družbe so povečale število zaposlenih za tri odstotke, na 547.873, ter neto dodano vrednost za 12 odstotkov nominalno oziroma pet odstotkov realno. Tako je dodana vrednost na zaposlenega lani znašala 61.003 evre, leto prej pa 55.688 evrov. To je devetodstotno povišanje, a z upoštevanjem inlacije je povišanje enoodstotno. »Osem dejavnosti dosega neto dodano vrednost na zaposlenega nad slovenskem povprečjem, enajst pa pod njim. Najvišjo ustvarjajo panoge preskrbe z električno energijo, plinom in paro, inančne in zavarovalniške dejavnosti ter poslovanje z nepremičninami,« je naštela Martina Resnik.
Predelovalne dejavnosti so med tistimi, ki dosegajo podpovrečno dodano vrednost na zaposlenega – 59.441 evrov. To je nominalno tri odstotke več kot leto prej, a z upoštevanjem inlacije štiri odstotke manj.
Zaostanek za najrazvitejšimi
Ekonomist Bine Kordež je pred časom v Delu analiziral dodano vrednost v industriji in storitvah. Če pogledamo dodano vrednost na zaposlenega, po stalnih cenah, višjo dodano vrednostjo. Obenem je ključno vlaganje v zaposlene, v njihovo kontinuirano izobraževanje, prekvaliiciranje in podobno,« pojasnjuje generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas. Po njegovih besedah na poslovanje podjetja, vključno z rastjo dodane vrednosti, vplivajo razmere na domačem in tujih trgih, prav tako pa tudi politika države, ki lahko z različnimi ukrepi pripomore k ustvarjanju višje dodane vrednosti: »Tu lahko države aktivno prispevajo z dodatnimi spodbudami, recimo za vlaganje v nove tehnologije, inovacije, izobraževanje zaposlenih ter izboljšanje delovnih procesov. Potem so še nove priložnosti na področju krožnega gospodarstva, kjer podjetja samostojno ne morejo narediti večjih prebojev brez ustreznega regulatornega okolja, kot je, recimo, urejen sistem reciklaže odpadnega stekla in črepinj, ki bi se nato lahko vračale v proizvodnjo ter pomembno vplivale tudi na trajnostni vidik poslovanja podjetij v panogi.«
Pri storitvah bliže razvitim
Za primerjavo; dodana vrednost v storitvah raste počasneje kot v industriji, a v tej panogi je Slovenija na 65 odstotkih najrazvitejših članic. V gostinstvu, denimo, se dodana vrednost povečuje z višjimi cenami. »Produktivnost se je s sodobnimi tehnologijami in novimi inovativnimi produkti marsikje močno povečala tudi v storitvenem sektorju. Toda natakar v boljši restavraciji danes ne postreže nič več gostov kot nekdaj, a višja kakovost v takšnem lokalu vpliva na višje cene in prinese tudi višjo dodano vrednost na zaposlenega ( torej višjo produktivnost po tem kazalniku), « pojasnjuje Bine Kordež.
• Gospodarske družbe so lani povečale neto dobiček.
• Višja produktivnost v industriji je nujna za višje plače.
• Ukrepi države lahko pomagajao.