Še predvolilna nejevera pred zgodovinskim korakom
V slovenski politiki in javnosti že desetletje gledamo trk doktrin idealističnega in realpolitičnega pogleda na obstoj Palestine in njeno priznanje.
Prizadevanja slovenskih levoliberalnih vlad, da priznajo državnost Palestine, ki zadnjega pol leta v Gazi ječi pod genocidnim zatiranjem, se vlečejo že celo desetletje. Kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN si Slovenija prizadeva, da postane 144. država na svetu, ki priznava suverenost in neodvisnost Palestine. Do zdaj jo je priznalo 143 od 193 članic OZN. Ta podatek se močno prekriva s številko 153 držav, kolikor jih je Slovenijo izvolilo v varnostni svet OZN. Tudi s pričakovanjem, da bo priznala Palestino.
Katalizator priznanja Palestine v Sloveniji je stranka
Levica, ki je prvič že novembra leta 2014 podala predlog za takojšnje priznanje Palestine. A jo je takratna SMC odpravila, da za ta zgodovinski korak ni »pravi trenutek«. Podobno zgodbo o iskanju pravega trenutka – ob 35.000 pobitih Palestincih – Levica in SD, predvsem pa njihova zunanja ministrica Tanja Fajon, ki ima najboljši uvid v dogajanje na Bližnjem vzhodu, delno poslušata tudi od predsednika Gibanja Svoboda, ki je politična reinkarnacija SMC.
V slovenski politiki in javnosti že desetletje gledamo trk doktrin idealističnega in realpolitičnega pogleda na obstoj Palestine in njeno priznanje. Realpolitični pravi, da pravzaprav nikoli ni pravi trenutek za priznanje Palestine, saj bi ta odločitev zaradi povračilnih ameriškoizraelskih ukrepov materialno in politično škodovala Sloveniji. Idealistični (po moriji v Gazi tudi humanistični) pogled pa izhaja iz tega, da je vsaka žrtev agresije preveč, zato je treba Palestino v imenu mednarodnega prava in elementarne pravičnosti priznati takoj.
Zdaj smo na točki, ko idealistični pogled, tudi pod vplivom javnega mnenja, ki se izrazito preveša na palestinsko stran, izriva realpolitičnega, ki ima še zadnje zatočišče v kabinetu predsednika vlade. Stališče SDS, ki ne priznava obstoja Palestine, pa spada v kategorijo iracionalnega, podobno kot Hamasovo, ki ne priznava obstoja Izraela. Golob z odločitvijo, da vlada zadržano priznanje napove ob začetku predvolilne kampanje za evropske volitve, izpelje pa ga po volitvah, v svojo volilno bazo vnaša nejevero, pa tudi razočaranje.