Izraelska ofenziva na Rafo se širi
Izčrpani in stradajoči prebivalci Gaze nimajo dostopa do humanitarne pomoči
Izraelska vojska je, potem ko je zasedla in izpraznila vzhodni del mesta Rafa tik ob egiptovski meji, včeraj sprožila topniške napade tudi na zahodni del mesta, kjer živi okoli 400.000 ljudi. Iz Rafe je po podatkih agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) od ponedeljka, ko je Izrael sprožil ofenzivo na mesto, ki je v resnici največje taborišče za razseljene ljudi na svetu, zbežalo že 80.000 ljudi. A to je šele začetek novega poglavja groze.
Ljudje, ki bežijo iz Rafe, kamor so se v zadnjih sedmih mesecih iz severne in osrednje Gaze zatekli pred brutalnimi izraelskimi napadi, se večinoma zatekajo med ruševine bližnjega, do tal porušenega Han Junisa, in na nekaj kilometrov oddaljeno obalno območje, kjer ni na voljo nikakršne infrastrukture za življenje. Niti za preživetje ne.
Dejstvo, da je izraelska vojska v torek zjutraj s tanki zasedla palestinsko stran mejnega prehoda z Egiptom, čez katerega je na območje Gaze prihajala glavnina humanitarne pomoči, je ob stopnjujoči se izraelski ofenzivi in ponovnem bombardiranju osrednjega dela palestinske enklave še dodatno zaostrilo najhujšo humanitarno katastrofo našega časa – in pri tem je treba vedeti, da je velika izraelska vojaška operacija v Rafi še v povojih. »Izraelska zasedba mejnega prehoda Rafa je zadušila humanitarno pomoč,« so včeraj dejali predstavniki Združenih narodov.
Iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so včeraj sporočili,
Iz Svetovne zdravstvene organizacije so sporočili, da je v njihovih še delujočih bolnišnicah v Gazi na voljo le še za tri dni goriva.
da je v njihovih še (omejeno) delujočih bolnišnicah v Gazi na voljo le še za tri dni goriva, ki omogoča njihovo delovanje. Sever Gaze je že več mesecev odrezan od humanitarne pomoči – strada že več sto tisoč ljudi. Vse hujše so tudi težave s pitno vodo: včeraj je pri obratu za razsoljevanje vode na jugu Gaze izbruhnil pretep med obupanimi, sestradanimi, dehidriranimi in izčrpanimi ljudmi na begu iz Rafe. Humanitarne groze ne bo omilila ladijska dostava pomoči s Cipra, ki se je z odprtjem ameriškega vojaškega pomola ponovno zagnala (ladja Sagamore proti Gazi pluje pod ameriško zastavo).
Bidnova časovnica
Humanitarne groze – kaj šele vojne – ne bo zaustavila niti odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je v sredo zvečer dejal, da bodo Združene države Izraelu prenehale pošiljati orožje, s katerimi bi lahko ta izvedel frontalen napad na Rafo (Biden je imel v mislih velike bombe, ki so namenjene uničevanju mest). »Če bodo šli v Rafo, jim ne bom dostavil orožja, s katerim so do zdaj obračunavali z mesti,« je v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CNN med drugim dejal Biden.
Ta odločitev je bila sprejeta absolutno prepozno – skoraj 35.000 življenj prepozno. Je pa izjava ameriškega predsednika, sicer tesnega zaveznika Izraela, močno razburila vrh izraelske politike: razpoke med Tel Avivom in Washingtonom so se v zadnjih dneh povečale, potem ko je Hamas sprejel pogoje za prekinitev ognja, Izrael pa se je kljub temu odločil za sprožitev kopenske ofenzive na Rafo. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je tako včeraj dejal, da se bo vojna v Izraelu nadaljevala do popolnega uničenja Hamasa. »Nobena vojna ni bolj pravična od te,« je prvi mož izraelske diplomacije zapisal na omrežju x.
• Ljudje se večinoma zatekajo med ruševine do tal porušenega Han Junisa.
• Velika izraelska vojaška operacija v Rafi je še v povojih.
• Razpoke med Tel Avivom in Washingtonom so se v zadnjih dneh povečale.