Delo (Slovenia)

NLB bo v šestih letih podvojila bilančno vsoto

Največja slovenska banka predstavlj­a cilje, s katerimi bi do konca desetletja dobiček presegel milijardo evrov

- Karel Lipnik

Skupina NLB načrtuje, da bo imela leta 2030 več kot 50 milijard evrov bilančne vsote. Prihodki banke bodo tega leta presegli dve milijardi evrov, kar bi moralo zadoščati za več kot milijardo evrov čistega dobička. NLB letos načrtuje okoli 1,2 milijarde evrov prihodkov iz tekočega poslovanja, čisti dobiček pa znaša približno pol milijarde evrov.

NLB bo postopoma tudi povečevala izplačila dobička, tako v znesku kot v deležu. Zdaj delničarje­m v dividendah izplača okoli 40 odstotkov čistega dobička, v prihodnjem strateškem obdobju naj bi ta delež znašal med 50 in 60 odstotki. Donos kapitala skupine bo ostal nad 20 odstotki.

Hrvaška ostaja predvsem želja

Predsednik uprave banke Blaž Brodnjak sicer še vedno poudarja, da je cilj banke tudi vstop na hrvaški trg. To bi NLB omogočilo, da z bančnim poslovanje­m poveže vse trge nekdanje Jugoslavij­e. Toda strategija poslovanja vstopa na hrvaški trg z bančnim poslovanje­m ne zajema. Kot pa je znano, je NLB lani prevzela Summit Leasing, ki ima hčerinsko družbo tudi na Hrvaškem. Za dokončanje prevzema čaka dovoljenja regulatorj­ev trga.

Brodnjak meni, da zdaj obstaja dvostransk­i interes, da se vprašanje deviznih vlog varčevalce­v končno reši, upa, da se bo to zgodilo letos, a priznava, da je to zgolj želja.

Ključni trg banke ostaja Slovenija, kjer Brodnjak pričakuje rast predvsem zato, ker je prebivalst­vo razmeroma nezadolžen­o, zato obstaja možnost rasti in tudi razvoja novih produktov. Toda inančni trgi v drugih državah so še bistveno manj razviti, kar prinaša izjemen potencial rasti. Brodnjak se znova obrača na Hrvaško in pravi, da bi v idealnem razpletu NLB ustvarila štiri regijske strateške stebre: Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in preostale manjše države.

Prevzemi stranskih inančnih dejavnosti

Članica uprave Hedvika Usenik pojasnjuje, da je cilj banke povečati delež v dveh ključnih segmentih bančnega poslovanja v regiji, to je kreditiran­je podjetij in stanovanjs­ka posojila gospodinjs­tvom. Banka želi bistveno več iztržiti na aktivno stranko. Zdaj ji stranka v povprečju na leto prinese okoli 270 evrov prihodkov, do leta 2030 naj bi se ta znesek povečal na 400 evrov. V segmentu poslovanja s prebivalci je cilj banke ponuditi nadgrajene in nove plačilne storitve.

Med pomembnimi nalogami bo tudi razvoj investicij­skega bančništva, kjer bo banka več napora usmerila v svetovanje poslovnim strankam pri oblikovanj­u sistema inanciranj­a. Predsednik uprave Blaž Brodnjak pa med pomembnimi nalogami banke poudarja spodbujanj­e pomembnih infrastruk­turnih naložb, ki bi spodbudile gospodarsk­i razvoj in povezale regijo.

Član uprave Andrej Lasič pojasnjuje, da bo glavnina rasti prihodkov ustvarjena z organsko rastjo poslovanja in utrditvijo tržnega deleža na obstoječih trgih. Samo približno petino rasti prihodkov naj bi banka ustvarila s prevzemi, kjer pa NLB ne načrtuje bančnih akvizicij. Prevzemi se nanašajo predvsem na pomožne dejavnosti, kot sta lizing in upravljanj­e premoženja. Toda tudi Archibald Kremser, prav tako kot Brodnjak, ohranja željo, da se med prevzemi pojavi tudi možnost prevzema še kakšne večje banke v regiji, s katerim bi NLB vstopila na nove trge.

 ?? Foto Iztok Lazar/NLB ?? NLB v prihodnjih šestih letih načrtuje predvsem organsko rast poslovanja, a bo ta spodbujena z razvojem inančnih trgov v regiji.
Foto Iztok Lazar/NLB NLB v prihodnjih šestih letih načrtuje predvsem organsko rast poslovanja, a bo ta spodbujena z razvojem inančnih trgov v regiji.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia