Vladni ukrepi: kako iznajdljivo jih kršimo
Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je pred nekaj dnevi potrdil, da je dobil in plačal globo zaradi nenošenja maske v javnosti, smučišče Krvavec, ki ni upoštevalo prepovedi o obratovanju, je zapečateno. To sta le dve odmevni posledici ukrepanja slovenskih zdravstvenih inšpektorjev, ki že nekaj časa večino svojih sil usmerjajo v nadzor spoštovanja ukrepov, povezanih s covidom-19. Med delom na terenu pa vedno znova spoznavajo, kako brezmejno iznajdljivi so ljudje. Prav te dni iz Kranjske Gore poročajo o novem načinu izmikanja epidemiološkim ukrepom.
Število prebivalcev naselja pod zasneženimi vršaci se je v zadnjem času podvojilo. Tisti, ki oddajajo sobe in zaradi znanih omejitev že dolgo ne morejo izvajati turistične dejavnosti, in tisti, ki si želijo nekaj prostih dni stran od doma, so namreč izkoristili zakonsko podlago, ki omogoča poslovni najem. Po besedah Gregorja Jarkoviča, vodje Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, na območju Kranjske
Gore opažajo nenavadno polne namestitve in veliko ljudi, ki niso domačini.
Kot je pojasnil za STA, se njihovi inšpektorji in redarji odzivajo na prijave glede kršitve različnih predpisov ter pri obravnavi prekrškov preverjajo tudi upravičenost prisotnosti v posamezni občini. »Pri tem se je pokazalo, da je dokazovanje pri določenih nepravilnostih in prekrških predpisov v času razglašene epidemije izjemno oteženo ali skoraj nemogoče,« je opozoril. Poslovni najemi so namreč nedeinirani, zato je njihovo upravičenost izjemno težko preverjati. »To kaže na sistemsko nedorečenost predpisov glede oddajanja nepremičnin, ki omogoča iznajdljivost s poslovnimi najemi in začasnimi prijavami, ki jih ni mogoče sankcionirati,« je dejal.
Beljenje salona v erotičnem perilu
»Nadzor spoštovanja vseh vladnih odlokov v zvezi z nalezljivo boleznijo covid-19 je trenutno absolutna prioriteta zdravstvenega inšpektorata,« pravi Deana Potza, inšpektorica, ki jo javnost zaradi vladnih tiskovnih konferenc že dobro pozna. Čeprav je na tem delovnem mestu šele slabi dve leti, med njene naloge sodi predstavitev rednega dela zdravstvenega inšpektorata, priprava poročil za vlado in odgovarjanje na novinarska vprašanja. Sama je za inšpekcijski nadzor že nekaj časa precej »neuporabna«, pravi, saj je prepoznavnost pri takšnem delu le ovira. Njeni kolegi na terenu še vedno najpogosteje izrekajo opozorila zaradi nepravilnega nošenja maske in neupoštevanja predpisane medsebojne razdalje, sem in tja pa naletijo tudi na izvirne in zabavne poskuse izogibanja veljavnim pravilom.
Tudi med božično-novoletnimi prazniki so se ukvarjali z že videnimi kršitvami in zanje izrekali opozorila in globe. Tako so recimo v nekem frizerskem salonu, malenkost večjem od 60 kvadratnih metrov, hkrati frizirali osem strank in s tem krepko presegli dovoljeno število strank na površino, zaradi česar so inšpektorji izdali globo pravni in odgovorni osebi. V nekem gostinskem loku so se zaposleni zbrali pod pretvezo, da se izobražujejo – ob alkoholnih pijačah, prigrizku, brez primerne razdalje; v drugem so kljub prepovedi prodajali alkohol … Pri nadzorovanju izvajanja verskih dejavnosti niso ugotovili nepravilnosti, je pa inšpektorje nasmejala dama, ki je v salonu v času prepovedi izvajala erotično masažo. Pomanjkljivo oblečena je odprla vrata in inšpektorju izjavila, da je tam zaradi beljenja in dezinfekcije.
Prav nič pa niso zabavni verbalni napadi na inšpektorje, njihovo snemanje in zasledovanje z avtomobilom, pa objava njihovih fotograij na facebooku in poziv, naj se ljudje maščujejo njim in celo njihovim družinskim članom. Tudi to se je dogajalo, zaradi česar je zdravstveni inšpektorat tožilstvu in policiji naznanil sum storitve kaznivega dejanja.
Na terenu slišijo marsikaj
Čeprav je večina dela zdravstvenih inšpektorjev usmerjena v covid, so ob tem seveda še vedno dolžni opravljati inšpekcijske nadzore nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov na številnih področjih, od zdravstvene dejavnosti, zdravilstva, varnosti na smučiščih do splošne varnosti proizvodov, kozmetičnih proizvodov, omejevanja porabe alkohola, nadzorujejo tudi delo in zaposlovanje na črno in še nismo pri koncu.
V preteklosti so se nadzori izvajali drugače, pojasnjuje Deana Potza, inšpektor si je recimo za frizerski ali kozmetični salon lahko vzel več časa, napisal zapisnik ... »Zdaj, v tako imenovanih hitrih prekrškovnih postopkih, pa so v večini primerov zavezanci izične osebe – posamezniki, ki na terenu pred inšpektorji velikokrat nastopijo z neprimerno komunikacijo, s čimer se v preteklosti nismo srečevali. Verjamem, da je zato kolegicam in kolegom na terenu pogosto težko, saj povedano po domače niso vajeni, da jih ljudje dnevno pošiljajo ... pač marsikam.«
»Že od prvič razglašene epidemije delamo v polni zasedbi in obremenitve so se izjemno povečale. Razumljivo je, da je večji tudi interes javnosti,« pojasnjuje sogovornica. Od marca do konca leta 2020 so tako odgovorili na več kot 500 novinarskih vprašanj, leto prej le na približno 100. »Po telefonu ali e-pošti smo poleg tega odgovorili na več kot 6000 vprašanj državljanov in tudi tako pripomogli k razumevanju in upoštevanju predpisov.«
Okrepitev sil
Zaradi obilice dela se je nabor nadzornikov tik pred koncem leta precej povečal. Z uveljavitvijo sedmega protikoronskega paketa PKP7 so odslej poleg zdravstvenega inšpektorata, policije in občinskega redarstva za nadzor pristojni vsi inšpektorati v državi, kar pomeni več kot 1500 inšpektorjev. »V prvem tednu letošnjega leta je bilo tako skupno opravljenih kar 4176 nadzorov,« povzame zbrane podatke sogovornica.
Na inšpektoratu imajo zelo dobro vzpostavljen sistem organizacije dela oziroma razporejanja inšpektorjev na delo. »Odzivamo se na vse prijave, tudi z drugih področij, ne le v povezavi s koronavirusum. Delo poteka v skladu s tedenskim načrtom, vendar se ta lahko spremeni tudi z danes na jutri, če se zgodi nepredvidena situacija, ki zahteva takojšnje ukrepanje.«
Naloga inšpektorjev je seveda tudi ažurno spremljanje vseh sprememb predpisov. »To nikakor ni mačji kašelj. Kot vsi vemo, se vladni odloki pogosto spreminjajo, v povprečju na tedenski ravni, občasno celo večkrat na teden. Z vsakim novim odlokom je treba zelo hitro pripraviti nove usmeritve za inšpektorje, saj odloki praviloma začnejo veljati že naslednji dan po objavi v uradnem listu. Narava ukrepov, ki so določeni za obvladovanje epidemije, od nadzornih organov zahteva takojšnje ukrepanje. Ker pa čisto vseh izjem in pojasnil v odloke ni mogoče zapisati, se pogosto tudi inšpektorji sami znajdemo v dilemi, kako tolmačiti določbe posameznega odloka, in zaprosimo pristojno ministrstvo za dodatno razlago,« pojasnjuje sogovornica.
Visoke številke
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (ZIRS) je v letu 2020 samo zaradi kršitev v povezavi z obvladovanjem nalezljive bolezni covid-19 izrekel skoraj 7000 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti več kot 1.500.000 evrov, pove Deana Potza. »Gre za izjemno visoke številke. Primerjava z letom 2019 pokaže, da je bilo na področju nalezljivih bolezni, kamor spada tudi covid-19, takrat izrečenih nekaj manj kot 110 prekrškovnih sankcij v vrednosti 19.600 evrov.«
Večina, okrog 5600 sankcij, v letu 2020 je bila izrečena na podlagi predlogov policije zaradi kršitev prepovedi gibanja in zbiranja ljudi v spomladanskem delu epidemije; predvsem je šlo za kršitve prehajanja občinskih meja (policija v spomladanskem valu epidemije še ni imela pooblastil, kot jih ima zdaj s sprejetjem PKP7). V jesenskem delu epidemije je bilo posameznikom izrečenih 470 prekrškovnih sankcij, od tega 200 zaradi neuporabe zaščitne maske na odprtem javnem kraju, nekaj več kot 100 zaradi prehajanja meja občin oz. regij, nekaj več kot 70 zaradi kršitev prepovedi zbiranja, okrog 50 zaradi neuporabe maske v zaprtem javnem prostoru, 45 zaradi kršitve gibanja med
21. in 6. uro (to od konca oktobra 2020, ko je začel veljati PKP5, primarno nadzira policija); druge sankcije pa se nanašajo na kršitev prepovedi uživanja hrane in pijače na javnem mestu.
Zaradi kršitev odločb o odreditvi karantene je bilo posameznikom izrečenih 440 prekrškovnih sankcij, različnim nosilcem dejavnosti pa zaradi kršitev odlokov 410 sankcij.
Za začetek opozorilo
Kakšne prijeme, ukrepe imajo na voljo inšpektorji? »Najmilejši ukrep je opozorilo. Če kršitelj opozorilo upošteva, si na primer pravilno nadene masko ali si po opozorilu razkuži roke, nadaljnje sankcije niso potrebne. Če opozorilo ni upoštevano, lahko sledi globa. Kazni za kršitve odlokov v povezavi s covidom-19 določa zakon o nalezljivih boleznih in so se kmalu po prvi razglasitvi epidemije povišale kar za desetkrat. Globa za posameznika tako znaša od 400 do 4000 evrov. Inšpektor praviloma v hitrem prekrškovnem postopku najprej izreče najnižjo globo. Če gre npr. za ponovljeno kršitev ali več prekrškov skupaj, je kazen lahko tudi višja. Višina glob za pravne osebe večino dejansko odvrne od kršenja, npr. obratovanja kljub prepovedi, nekateri pa vseeno tvegajo. Za pravne osebe znaša globa od 4000 do 100.000 evrov oziroma od 2000 do 50.000 evrov za samostojnega podjetnika; v obeh primerih pa je tu še globa za odgovorno osebo od 400 do 4000 evrov.«
Inšpektor lahko začne prekrškovni postopek na podlagi osebne zaznave in plačilni nalog kršitelju izroči na kraju samem ali pa se postopek začne na podlagi prijave. Takšen je bil dogodek, ki ga je konec septembra v Grand hotelu Union organiziral Olimpijski komite Slovenije (OKS) in so ga prenašali na televiziji, udeleženci pa niso nosili mask niti niso imeli primerne medosebne razdalje. »Ta postopek je še v teku. Smo pa za javnost že potrdili, da sta tako pravna oseba, torej organizator dogodka, kot odgovorna oseba že plačali globo, prva 4000 in druga 400 evrov. Pri tem ne gre za navajanje osebnih podatkov, saj so podatki o podjetjih javno dostopni v registru Ajpes.«
Takšni dogodki, ki izhajajo iz ene ali več prijav, so lahko dolgotrajni, saj je treba navedbe iz prijave preveriti in nesporno ugotoviti vsa dejstva. »Prav postopki v takšnih odmevnih primerih, za katere javnost komentira, da se 'pomembnim ljudem nič ne zgodi', so recimo dolgotrajni. Uvede se inšpekcijski nadzor na podlagi prejetih prijav, to pa je tudi vse, kar lahko za javnost potrdimo. Postopkov, ki so v teku, ne moremo komentirati, a pogosto to udeleženci storijo kar sami, z objavami na facebooku ali nastopih na televiziji. To je seveda njihova pravica, vsak zase lahko z javnostjo deli prav vse podrobnosti postopka, prekrškovni organ pa tega ne sme.«
Kot pojasnjuje Deana Potza, ima inšpektor po pooblastilih, ki jih določa zakon o inšpekcijskem nadzoru, pravico osebo legitimirati, vendar če posameznik osebnega dokumenta noče pokazati, ga v to ne morejo prisiliti. »Policiste lahko vedno pokličemo na pomoč, o tem odloča inšpektor glede na zapletenost posameznega primera. Pri nadzorih spoštovanja vročenih odločb o odrejeni karanteni nam občasno niso hoteli odpreti vrat, čeprav je bilo evidentno, da stanovanje ali hiša nista prazna. Nekateri naslovi niso bili dostopni zaradi npr. visoke ograje brez zvonca. Srečevali smo se s primeri navajanja lažnih naslovov – te smo odstopali policiji, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi,« pravi sogovornica, ki so jo izkušnje naučile, da mora biti vedno pripravljena, tudi če zunaj delovnega časa naleti na očitno kršitev. »Izkaznica je vedno v denarnici, nekaj plačilnih nalogov pa v torbi.« Njeno ukrepanje je precej odvisno tudi od tega, kako se kršitelj odzove na opozorilo. Tu bi lahko navedli znani rek: kdor prizna, mu je pol odpuščeno. Nadaljevanja v tem primeru pa ni.
Ignoranca do sočloveka
»Seveda vem, da poklic inšpektorja ne spada ravno med priljubljene. Za zdaj nimam negativnih izkušenj ali pa jih ne opazim. Iluzorno je pričakovati, da se ljudje ne bi jezili na nekoga, ki žuga s prstom, pa čeprav samo izvaja navodila nekoga drugega. Ampak tako pač je; brez določene zrelosti in trde kože v tem poklicu ne prideš daleč,« razmišlja Deana Potza, ki je izpit za inšpektorja opravila, že preden se je zaposlila na inšpektoratu. »Iz radovednosti, ker sem pač malo čudna, kot bi rekla moja sestra,« pravi. Pred tem je bila skoraj 25 let stevardesa in tudi zanjo je bil »pristanek z 10.000 metrov na tla zelo trd«.
Katere izkušnje iz prejšnjega poklica ji pridejo prav na novem delovnem mestu? »Sposobnost hitre psihološke ocene človeka prav gotovo; tu redko zgrešim. Sposobnost komunikacije, jekleni živci in hladnokrven, trezen odziv na vsako krizo brez panike – vse to mi je dalo letenje. V nekaj sekundah ocenim vsako situacijo; poznam govorico telesa in obraza. Pri meni bleferji nimajo možnosti. S pošteno besedo lahko pridete zelo daleč, z bleiranjem in aroganco pa vam plačilni nalog ne uide.«
In kaj jo je v minulih mesecih s človeškega vidika najbolj presenetilo? »Egoizem nekaterih posameznikov. Ignoranca do sočloveka, do tistih, ki spadajo v ranljive skupine. Pa to niso samo starejši, temveč tudi morda ravno naš sosed, ki okreva po bolezni in ima oslabljen imunski sistem. Pa onkološki bolniki, astmatiki in še bi lahko naštevala. Aroganca do stiske tistih, ki so ostali brez službe; do vseh, ki so morali zaradi omejitev zapreti svoja podjetja in je epidemija ogrozila njihovo eksistenco. Kaj pomeni biti brez službe in z visokim kreditom za stanovanje, namreč tudi sama vem.«
❞
Posamezniki na terenu z inšpektorji velikokrat neprimerno komunicirajo, s čimer se v preteklih letih nismo srečevali.