Prej ali slej življenje vsakega vrže s kavča

Dobro jutro, kako ste spali? (S toplino v glasu.) Jaz izredno dobro spim.

Vesela sem, da imam prvič priložnost govoriti z vami. Vaša življenjska zgodba je zares zanimiva.

Boste tudi vi začeli z nuno ali boste to preskočili?

Težko. Tudi sama sem že razmišljala o takšni vlogi, ko si v celibatu privoščiš premislek o sebi onkraj resničnosti, podane od drugih.

To je bistveno pri vseh odločitvah, ki zadevajo posameznikovo življenje.

Tudi dolgotrajnih. (smeh) V redovništvo sem vstopila pri petnajstih, pri dvajsetih prve zaobljube in potem leta 2001 izstop. Ah, skoraj 30 let izkušenj!

Poznate pravilo ustvarjalne, dobre energije po Nikoli Tesli, po vzorcu števil 3, 6 in 9? Navdihujoče je biti v stiku z ljudmi, ki se ne le trudijo, ampak tudi znajo živeti tukaj in zdaj. Ena od teh je Vida Žabot, nekoč redovnica, zdaj pa razgledana filozofinja, klinična psihologinja in poročena ženska. Pogovor z njo je, pa četudi le telefonski, doživetje, ki te pretrese in hkrati prizemlji, saj je površinsko kramljanje ne zanima. Ni le človek, ki daje odgovore, temveč rada tudi sama postavlja vprašanja, kar najbolj natančna. Slišali sva se zjutraj.

Ne prav poglobljeno. Vem, da gre po Teslovi izjavi za ključ univerzuma in dostop do svobodne energije. Mi je pa nekoč moj študent na magisteriju klinične psihologije med predavanjem rekel, ali se zavedam, kaj pomeni, da imam v rojstnem datumu tri šestice. (nagajiv smeh) Menda gre za kar močno zadevo. V tarotu šestica predstavlja arhetip ljubimca, eros in logos, ravnovesje nasprotij, torej ljubezen.

Najbrž res – da imam obojno izkušnjo. Saj je res šestica edino popolno število (1+2+3=/1x2x3=6).

Zakaj natančno ste leta 2001 slekli redovniško uniformo, kako danes gledate na vse skupaj? Takrat ste v mestu Casale Monferrato, kjer živite tudi zdaj, vodili salezijanski šolski center.

Na to temo sem povedala že res vse, a če si želite sinteze, mi dovolite, da vas najprej popravim pri vašem vprašanju. Šlo je za spremembo življenjske odločitve in izstop, ne pa slačenje. To so stereotipni neprimerni izrazi, ki me motijo.

Prav je, da to poveste. Vas moti enostranski, omejen pogled na izstop?

Takšni izrazi nakazujejo na neuspeh, neizpolnitev obljub, nezvestobo – vse to, kar so mi nekateri očitali v minulih desetletjih. Pa v resnici ni šlo za nič od naštetega. Zame je bil to kvantni skok, dobesedno; ko spoznaš, da so ilozoija, vera, globok kredo ena zadeva, utelešenje in praktična izkušnja tega, kar naj bi verjeli in o tem pričali pred svetom, pa je povsem človeška, torej nikoli popolna, včasih tudi precej bedna zadeva. Potem ko sem spoznala, da me institucija ovira v zagonu in navdušenju, ko sem v stiku s čisto ljubeznijo, sočutna, služim življenju in svobodi, sem zbrala pogum in rekla: Hvala, grem po polna doživetja!

Koliko je primerov, ko ženske in moški po izstopu zares zaživijo v vsej polnosti, tako kot vi?

Izstopov je veliko. Natančne statistike sicer ne poznam. Pisalo mi je kar nekaj redovnic in duhovnikov, ki so se odločili za to. Prav vsakemu pa ne uspe doseči tiste prave svobode, da se lahko uspešno vključi v sedanjost. Večina, vsaj tisti, ki jih poznam, je obtičala v vsakdanjosti, ki ni najbolj osrečujoča in zadovoljiva.

Zagotovo moraš zbrati ogromno poguma ne le za izstop, ampak tudi nov način življenja.

Seveda, sicer v človeku ostaneta grenkoba in nezadovoljstvo. Mlad človek, ki

odloča, verjame v ideale in idealizira, gre za naravno psihološko projekcijo. Potem ko se sanje, ki se napajajo tudi v znanosti, ob srečanju z resničnostjo zdrobijo, je treba v fazi razbitega ravnovesja najti pogum, da ustvariš novo ravnovesje in drugačno prihodnost. To se ne zgodi, če ostaneš zgolj v energiji prilagajanja in misliš, da boš vse naredil s spremembo kraja, partnerja, delovnega mesta ipd., ko torej zamenjaš vse, kar je zunaj tebe, ne spremeniš pa svojih notranjih prepričanj, vzgibov, motivacije, načinov odzivanja ...

Prikimavam, zelo. Nekateri verni so vam tako zamerili izstop iz institucije, da ne želijo prisluhniti ničemur, kar sporočate, pa četudi je lahko zelo koristno za osebnostni razvoj. Ali gre pri takšnih zamerah prav tako za ujetost v institucionalno razmišljanje, vzorce – vi uporabljate izraz škatle –, ki jih imamo v določenih obdobjih prav vsi, a nas v resnici morijo, omejujejo?

Absolutno, gre za ujetost v sheme, nekakšne škatle. Tako se vedejo tisti, ki si podzavestno dajejo dovoljenje, da obsojajo druge, izrekajo svoje sodbe, ki niso samo mnenja. Razum, možgani, inteligenca, ki deluje predvsem po Aristotelovi logiki, v tem primeru ne more niti dojeti pravega pomena dogodka ali dejanja oziroma odločitve, ki je mene vodila v celostno spremembo. Razumem ljudi, ki imajo takšna mnenja, pustim jim, naj gredo svojo pot, to me ne gane več.

Morda bo kdo od njih vendarle nekega dne dojel, da je takšno razmišljanje krivično in površinsko.

Svet gre v vsakem primeru naprej. Opisani način razmišljanja drago plačajo tudi v svoji vsakdanjosti. Univerzalni zakon izike in življenja je, da kar počneš, to se ti vrača. Kadar obsojaš, boš tudi ti nazaj dobil obsodbe sebe in to ni prijetno. Življenje vedno poskrbi za lekcije, zato je obremenjevanje zaradi krivičnosti drugih odveč.

Rodili ste se na Razkrižju v Pomurju. Ponekod v medijih lahko najdemo napačen podatek, da je ta občina v Prekmurju.

Res je, veliko se jih zmoti, tudi na televiziji je bil objavljen ta napačni podatek. Prekmurje, ki je z izjemo Goričkega ravno in veliko, je znano tudi zaradi Vlada Kreslina. Naše Razkrižje je na tej strani Mure, kjer je pokrajina razgibana, valovita, kar se izraža tudi v načinu mišljenja prebivalcev. Jeruzalem, Ljutomer, Ormož, to smo mi v Pomurju. Ne nazadnje imamo drugačno narečje kot v Prekmurju.

❞

Če ostaneš v kleti, ne moreš uživati v razgledu iz 12. nadstropja, kjer vidiš gore s snegom ... Če veš, da si tam doma, da je to, kar si želiš, tisto obzorje svobode, luči, neskončnega razgleda, potem se moraš vzpeti v 12. nadstropje.

Univerzalni zakon fizike in življenja je, da kar počneš, to se ti vrača. Kadar obsojaš, boš tudi ti nazaj dobil obsodbe sebe in to ni prijetno.

Koliko vam pomenijo simboli? Razkrižje in križ, ki ste ga nosili najmanj četrtino stoletja – ta simbol katoliške vere še imate na sebi v obliki obeska na ogrlici ali kaj podobnega?

Ne. Stojan Pelko je v uvodu moje knjige Križ na prsih dobro zapisal, da sem šla raz-križ, to pomeni, da sem šla dol s križa. Od takrat je moj simbol postalo sonce.

Lepo! Ga nosite tudi okoli vratu?

Ja.

Sama sem zlato ogrlico s križcem nosila na poroki pred 15 leti, ker sem menila, da me bo varoval, mi pomagal graditi dober zakon. Ni delovalo.

(smeh) Križ pomeni ravnovesje, kadar ima vse štiri krake enako dolge. Krščanski katoliški križ pa je v osnovi mučilo. Hkrati ima lahko tudi lepo simboliko, ko se premočrtno dviga proti nebu, kar lahko na neki način dojemamo kot drevo življenja.

Res je, občina Piran nama je z možem pripravila nepozaben obred. Poleg sorodnikov in prijateljev sva na poroko povabila tudi razkriški pevski zbor. Res je bilo lepo.

Kako po dobrih desetih letih zakona vzdržujete kakovostno razmerje, da ljubezen ostaja, ne pojenja?

Ljubezen zori skupaj z zorenjem vsakogar, ki je v odnosu. To se dogaja na čustveni, mentalni, duhovni in izični ravni. Kadar si v harmoniji z naravnim razvojem in zorenjem, se tudi oblika izražanja ljubezni sčasoma spreminja, je pa vedno lepša, globlja, močnejša, bolj žari. Ljubezen je energija, žar, ki se v zaljubljenosti le malo zaiskri kot ognjemet. Pozneje je treba ta plamen hraniti vsak dan – z gestami, odpuščanjem, s tem, da stvari, slabe partnerjeve trenutke oziroma to, kar v zakonu ni prijetno, interpretiraš dobrohotno. Vse, kar ni ustrezno, je mogoče spremeniti in postaviti na pravo mesto v jasnem dialogu, ki kar najbolj sledi resnici. Pot zakoncev je neke vrste medsebojno kresanje.

Marsikdo se ne poda v partnerstvo prav zato, ker ne mara oziroma ne bi zdržal tega neprestanega primerjanja, prilagajanja, prenašanja, kresanja in skupne rasti. Takšno uravnovešanje zahteva kar veliko energije in truda.

Moški so z Marsa, ženske so z Venere, growing in love,

poudarja prav to, kar pravite – torej s partnerjem rasti skupaj v ljubezni. Tudi on je v mladosti devet let preživel v celibatu kot menih.

Zanimivo, tega nisem vedela! Dobro pa poznam njegove spise.

Kakšno moč, vpliv ima celibat, torej, da si v določenem obdobju odteguješ čutne užitke v spolnosti in partnerstvu, na osebnostno rast? Ali je t. i. meniško življenje priporočljiva izkušnja za vsakogar?

Izkušnje celibata ne potrebuje vsak. To je izbira posameznika. Nekateri se v življenju prepustijo nagonom, užitku in zabavi vseh vrst. Kadar pa si zadaš druge cilje in se discipliniraš, kar zadeva takojšnjo zadovoljitev pritiskov, nagonov, teženj, hrepenenj, pa prav doživljanje vsega omenjenega dvigneš na višjo raven in ne gre za potrato te osnovne življenjske energije, erosa.

V času koronavirusa imajo ljudje še več psiholoških težav. Se tudi vam zdi, da so pomaknjene na stran, ker se večinoma ukvarjamo le z virusom, pa četudi so lahko prav duševne težave glavni povzročitelj vseh drugih bolezni, ne le virusnih? Kam to vodi?

T. i. ilozoija covida je neke vrste strategija, ki v ljudeh hrani strah pred smrtjo, izgubo, stiki. Pod krinko previdnosti in varnosti ima torej nekakšen manipulativni učinek, ko ljudi ne varuje, temveč ločuje. V tem vidim politično strategijo, temno senco za vsemi našimi vladami. Ne vem, ali se sploh zavedajo, kaj počnejo s svojim narodom. Mislim, da se bodo ljudje v določenem trenutku prebudili in si svobodo vzeli nazaj.

Menite, da res?

To ne pomeni biti nepreviden ali zanikati virus – ta obstaja. Prepričana pa sem, da bo v navalu ilozoije covida dozorel velik preobrat. V tem letu – to je zgolj moja intuitivna želja – bomo doživeli presenetljive spremembe in razodetja, ki bodo za ljudi dobra, mogoče šokantna, a vsekakor osvobajajoča. Prav zato tistim, ki me pokličejo in s katerimi se pogovarjam po skypu ali zoomu, vedno svetujem, da naj ne bodo odvisni od manipulativnih neobjektivnih informacij, naj jim ne nasedajo. Saj je denimo več kot očitno, da številke, ki nam jih ponujajo v statistikah, pogosto niso zanesljive. Ljudje naj se s tem ne obremenjujejo, saj jim samo škoduje. Vedno znova jih rada spomnim, da je odmik od tega in globoko zaupanje v življenje, ki vedno zna obrniti stvari na dobro, osvobaja in reši vse tiste, ki so v stiku s seboj in pozitivno naravnani. Mislim, da bo na koncu ilozoija covida dala rezultate, ki bodo za nas zelo pozitivni, uničujoči pa za tiste, ki so jo izumili; razočarani bodo, saj bodo dosegli nasprotje tega, kar so si obetali.

Vam ugaja filozofija stoicizma, ki so jo na začetku epidemije nekateri priporočali za premagovanje notranjih stisk? Torej, da se ne obremenjuješ s tem, kaj je bilo, bo, ampak kar je v tem trenutku, saj na vse drugo v resnici nimaš prav velikega vpliva?

Odgovorim vam lahko s starogrškim citatom, da je resnica doma v svojem semenu kjer koli. Torej, v vsaki ilozoiji je lahko luč resnice. Stoicizem mi ni blizu, ima pa v sebi določene resnice.

Ta, ki ste jo omenili, je popolnoma sprejemljiva in jo zdaj potrjuje tudi kvantna izika. Vemo, da sta čas in prostor relativna iluzija; v resničnosti smo le, kadar smo zdaj in tukaj. Klinični psihologi se trudimo, da bi ljudem pomagali spoznati, da se strah rojeva in hrani, ko mislimo na preteklost, imamo v mislih arhiv bolečin in težav, pa tudi, ko razmišljamo o prihodnosti, torej, kaj bo, strah pred neznanim. Izbira živeti tukaj in zdaj te dobesedno, skoraj čarobno osvobodi strahu. V tem trenutku živiš, uživaš, gradiš in se odločaš, kako se boš počutil, kaj boš počel, s čim boš hranil svoje misli in čustva. V skladu s tem se boš tudi spreminjal. Osnovno zdravilo za vse je, če se imaš rad, želiš dobro sebi in drugim; tako si namreč na neki način vizualiziraš tudi dobro v bodoče v polnem zaupanju. Poglejte, po vseh teh katastrofah, ki jih je naš planet skupaj z naravo prestal v milijardah let, smo vendarle še vedno tukaj; to pomeni, da imamo dobre razloge za zaupanje življenju in naravi, kako nas bo vodila. Prav zato bi vsakomur, ki želi slišati, položila na srce: Zaupajte svoji intuiciji! Pustite za sabo logiko, racionalizem, strah, različne dedukcije in teorije. Življenje vodi naprej tiste, ki mu podajo roko. Zdaj je najboljša metoda za to prav intuicija, lahko bi rekli tudi srčnost.

Torej intuicija, povezana s srcem?

Gre za povezavo med umom in srcem, pa ne le v obliki čustvenih odzivov, temveč v dimenziji višjega obzorja, kjer je ljubezen temeljna energija vesolja. Tista, za katero je že Dante dejal, da giblje sonce in zvezde. Celo iziki so najmanjši odkriti delec poimenovali božji delec. Tudi Einstein je rekel, da je tisto, kar ostane nazadnje, le čista energija, ki ji mi pravimo ljubezen.

Tako je, vsak ima svojo kodo duše.

Te pa nihče ne more odkriti namesto tebe?

Res je, spremenila bi le glagol, ki ste ga uporabili – doseči. Šele ko svojo kodo duše dosežeš, jo lahko odkriješ. To pomeni, da se moraš dvigniti na raven njene vibracije. (Zavzdihne.) Če ostaneš v kleti, ne moreš uživati v razgledu iz 12. nadstropja, kjer vidiš gore s snegom ... Če ti veš, da si tam doma, da je to, kar si želiš, tisto obzorje svobode, luči, neskončnega razgleda, potem se moraš vzpeti v 12. nadstropje. To je prispodoba, kako doseči svojo kodo duše, in ti to postane samodejno jasno. Do takrat krniš v kleti ali pritličju in se niti ne potrudiš, da bi šel po stopnicah ali pa z dvigalom.

Mar ni z dvigalom prelahko?

Vsak od nas doživlja proces ozaveščanja v svojem ritmu: stopnico za stopnico ali pa dolgo nič, potem pa hiter vzpon kot z dvigalom. So pa tudi tisti, ki misse

lijo, da se dvigajo, ko le sledijo nekomu drugemu. Kot ko gledaš televizijo, ki ti kaže obzorje, ki je zunaj, ti pa temu preprosto verjameš in ostaneš udobno zleknjen na svojem kavču. Tudi takšne vrste »rast« si lahko izmisliš. Posledično se ne moreš jeziti na tiste, ki drugače mislijo in opisujejo svoje izkušnje, ker jih ne poznaš, nisi realno na tisti ravni. Obsojajo tisti, ki ne razumejo, saj niso izkusili. Lahko se ti le malo smilijo, to je vse. Prej ali slej življenje vsakega vrže s kavča.

Verjetno se ti ne smejo preveč smiliti, saj te lahko prav preveliko sočutje potegne v njihovo temo?

Vsak je odgovoren najprej zase, ustvarja svojo usodo, pa če mu je to všeč ali ne. Lahko jim le zaželiš srečno pot v 12. nadstropje, lahko jim pomagaš in skupaj z njimi prestopiš kakšno stopničko, da jim pokažeš, kaj je mogoče storiti. Za to, da ostaneš na dnu skupaj z njimi in jih tolažiš, pa ni več časa.

Radi govorite o t. i. kvantnem preskoku, ki se ujema s človekovo rastjo. Zanimivo je, ko en delec sreča točno določen drug delec, zavibrirata na isti frekvenci in se nato nikoli več ne ločita.

Tukaj je treba razlikovati, sicer se stvari hitro razumejo napačno. Pri kvantnem skoku je v igri en sam delec, denimo atom helija, ki ima samo en elektron; ta delec dobiva energijo in preskoči na novo raven, enako se zgodi, ko jo izgublja. Dva delca pa ustvarita t. i. entanglement (imenovan tudi kvantna prepletenost, op. p.), to je druga zakonitost kvantne izike. Zgodi se, ko delca sinhronizirata, zavibrirata na isti valovni dolžini in se na različnih ravneh uravnovesita – lahko gre za ljubeči ali sovražni stik. V tem pomenu tudi pravijo, da je lahko sovraštvo ena najmočnejših povezovalnih energij, čeprav nas v resnici ločuje. V kvantni ilozofski viziji je edina energija, ki zares združuje, ljubezen. Po zakonitosti entanglementa dva delca vedno ostajata povezana, ne glede na to, na kakšni razdalji sta. Fiziki pravijo, da lahko tudi na drugem koncu vesolja. Kadar o nekom misliš dobro ali slabo, bo ta to začutil in se bo njegovo energetsko polje odzvalo. To se pokaže pri ljudeh, ki se ljubijo, ter pri sorodnikih, denimo dvojčkih; ko te nenadoma popade čustvo, kot sta žalost ali navdušenje, pa ne veš, zakaj, se je mogoče kaj takšnega zgodilo tvojemu entaglementskemu elementu in te je ta val dosegel.

Omenili ste dvojčke, spomnila sem se na italijansko besedno zvezo »stella gemella«; lahko temu rečemo tudi duša dvojčica?

V italijanščini duši dvojčici pravimo anima gemella, vi pa govorite že kar o kozmičnih pojmih. (smeh)

Kaj pa pomeni plamen dvojčkov, o čemer se tudi v newageevski psihologiji vse več govori? Gre za srečanje oseb, ki zavibrirata na sorodni frekvenci, a se nikoli ne moreta zares ločiti tako v mislih kot v energiji?

twin flame,

V energiji smo vsi povezani v en organizem, v mislih in čustvih pa se razporedimo po sozvočnih frekvencah. Pri dušah dvojčicah oziroma plamenih dvojčkih gre za pojem, ki ga je v ilozoiji razvil že Platon. Energetsko polje, ki ga je on primerjal z jabolkom, se razdvoji, doživlja drugačne izkušnje, se rodi v drugačnem okolju, a za vedno teži k drugemu – kot magnet. Kot bi se ena duša, bitje ločilo na dva ali celo več delov. Potem ko se ti zbližajo, se prepoznajo, ker sorodno vibrirajo, in mi to doživljamo kot dušo dvojčico. Fiamma gemella pa je na ravni idej in bitne popolnosti, torej drug nivo, tj. duhovni, energetski.

Ali ti lahko pri odkrivanju kode duše pomaga tudi srečanje s tem pozabljenim oziroma izgubljenim plamenom?

Kadar srečaš dušo dvojčico, to doživljaš na psihološki ravni in iščeš podobnosti, nekaj te pritegne, začutiš privlačnost. Ta je lahko tako mentalna kot telesna. Kadar pa govorimo o plamenih dvojčkih ali dvojčicah, smo na duhovni, visoko vibrirajoči ravni, ki lahko zajame tudi telo, in to je lepo. Plamen dvojčkov lahko doživiš prav s pomočjo svoje kode duše; takoj ko jo dosežeš, se prižge in prav po zakonitosti entanglementa zavibrira tudi drugi del kode, ki je bila na neki način razdvojena. Življenje poskrbi, da energetski enoti spet zbliža in se srečata. Jung temu procesu pravi sinhronost. To je, kot ste prej dejali v zelo posrečenem lapsusu – stella gemella, podobno rojstvu nove zvezde. Tako spet nastane enotno bitje, ki je bilo prej razpršeno. Še več, ta eksplozija ob združitvi je tako močna, da lahko resnično dvigne svet in ga spremeni na bolje.

Opažam, da svetovne vlade s svojimi ukrepi skrbijo za to, da se te združitve sploh ne bi mogle več dogajati. Prav zato smo priča vsakodnevnemu ločevanju in razdvajanju med ljudmi, vcepljanju dvomov in kritikam, izolaciji in tako naprej. Več ljudi se namreč prebudi in pritegne svoje vibrirajoče delce, več drugih navdihne za podobno, lepše nam bo, prej bo nastal novi svet in bo zažgal vse tisto, kar nas je prej zasužnjevalo. Lahko bomo ustvarjali novo tehnologijo, novo sožitje in nove organizacije na inančni, družbeni, zdravstveni, šolski in vseh drugih ravneh. Zelo malo korakov nas še loči od tega, da na vodilna mesta pridejo novi ljudje. Zares upam, da se bo to začelo kazati že v letu 2021 in prihodnjih desetih letih. Vi, ki ste mlajši, boste to doživeli in v tem uživali.

Tudi jaz upam, da bomo že letos občutili več te svobode, o kateri govorite.

O tem pričajo tudi naravni kazalci. Potrpljenje ljudi je že onkraj vsake meje. Tako kot je dejal slavni pesnik Rainer Maria Rilke – ure pred zarjo so najtemnejše in najbolj mrzle. Smo tik ob robu, izza katerega se bosta pokazala novo sonce in novo obzorje.

Všeč mi je, ko pravite, da ne smemo živeti projektov oziroma pričakovanj nekoga drugega. V sebi imamo namreč določene prirojene ali privzgojene programe.

Gre večinoma za privzgojene programe. Učili so nas, da ne smemo razočarati, da moramo biti všečni, da je dobro ubogati, se žrtvovati za druge, ker nikoli ne veš, kdaj boš nekoga potreboval. Vse to je program, ki te usmeri v zadovoljevanje pričakovanj drugih, kar določene službe dobro izkoriščajo. To pa je osnovno izdajstvo samega sebe, ki vodi v nemoč, nezadovoljstvo, razočaranje in bolj ali manj skrito jezo. To ni moj poziv k individualizmu in egoizmu, nasprotno, je poziv k enosti!

❞

Treba se je naučiti utišati svoje misli. Intuicija se pojavi v naših možganih kot spoznanje, ko logika ne kriči.

❞

Kot je dejal slavni pesnik Rainer Maria Rilke – ure pred zarjo so najtemnejše in najbolj mrzle. Smo tik ob robu, izza katerega se bosta pokazala novo sonce in novo obzorje.

Imate kakšno formulo za to, kako okrepiti naravno notranje vodstvo, dragoceno intuicijo, ki jo primerjate s simboliko oceana?

Treba se je naučiti utišati svoje misli. Intuicija se pojavi v naših možganih kot spoznanje, ko logika ne kriči. Ljudje, ki so predani egu, racionalnosti, razmišljanju in odvečnemu govorjenju, mislijo, da je intuicija larifari. Pa poglejte iziko in kvantno iziko, o kateri ves čas govoriva – vsi največji izumi so sad intuicije po izklopu teorij in matematičnih enačb! Intuicija nas kot notranji glas vodi po najkrajši in najlažji poti do cilja in rešitev tudi najbolj vsakdanjih težav. Da ne omenjam sanj; človek, ki je povezan z vsemi razsežnostmi svoje osebnosti, lahko dobi odgovore tudi v svojih sanjah. Formula posebej za to obdobje, v katerem smo, je naslednja: Sprosti se in opazuj! Stvari se bodo dogajale same po sebi, posebno januarja, februarja vse do pomladi. Poskrbi za dobro voljo, smeh, sočutje, radost, poslušaj glasbo, poj in pleši!

❞

Obsojajo tisti, ki ne razumejo, saj niso izkusili. Lahko se ti le malo smilijo, to je vse. Prej ali slej življenje vsakega vrže s kavča.

Kaj vas trenutno najbolj veseli? Kaj naredite, ko se znajdete v tesnobi ali ste le slabe volje?

Kupim si rože. Prav zdaj imam pred seboj lep svež šopek rožnato oranžnih tulipanov.

Ja, to je tudi barva boginje. Prav tako se rada zazrem v nebo in opazujem naravo – brez misli. Čustvom v sebi, ki so me prizadela, pustim, da se pomirijo in začutim povezanost z naravo. Sposobna sem tudi zreti v sonce, mojih oči to ne moti. Potem ko mi sončni žarki prežarčijo možgane, čustva in telo ter vse energetsko polje, ki ga imamo okoli sebe, se prečiščena, pomirjena in prenovljena lotim česar koli: kuhanja, pripravljanja delavnice, branja knjige ... – seveda vse z drugim pristopom, ki mi omogoča, da »svetim« tudi sama.