PREP NADALJEVANJEM

Brez Samanthe me ne zanima

Seks v mestu je ena mojih najljubših nadaljevank. Za vedno. Inteligentna, zabavna in odlično je opisovala, kaj se dogaja v glavi in telesu ženske v sodobnem svetu. Brez lažne politične korektnosti. Leta 1998, ko so jo začeli predvajati v ZDA, je k nam še ni bilo. Prijateljica iz Amsterdama, ki se ji je zdelo, da je to nadaljevanka zame, je posnela vsak del in mi potem videokasete pošiljala po pošti. Vse mi je bilo všeč – dialogi, struktura zgodbe, prijateljstvo, pogovori o moških, glavni liki, obleke, čevlji, New York. V resnici si ne želim, da bi posneli novo sezono serije. Dva celovečerna ilma Seks v mestu, ki sta nastala, ko se je serija iztekla, sta bila katastrofa in sramota. Še manj me nove epizode zanimajo, če v njih ne bo mojega najljubšega in najbolj zabavnega lika Samanthe,

ki se požvižga na moralo, ljubi moške, a ima še raje samo sebe. Ženske se lahko od nje naučimo marsikaj. Recimo: »Opravila sem z veliko ljubeznijo, vračam se k velikim ljubimcem.« Ali pa: »Kakršni smo v postelji, takšni smo v življenju. Nikoli še nisem spoznala moškega, ki bi bil slab v postelji in dober v življenju.« Irena Štaudohar, novinarka Sobotne priloge

Zanimiva tudi iz modnega zornega kota

Seks v mestu sem gledala, vsaj občasno, ampak se res ne spomnim detajlov, ker je od tega preteklo že preveč časa. Vsekakor je bila najbolj zanimiva glavna igralka Sarah Jessica Parker, novinarka, kolumnistka, čeprav je bilo njenega novinarskega dela v seriji še najmanj. Zanimiva je bila seveda tudi iz modnega zornega kota. Z današnjega pogleda pa se mi zdijo njihove partnerske avanture precej banalne, agresivne, mestoma groteskne, tako da lika Samante, najbolj razvpite med njimi, niti malo ne bom pogrešala. Bržčas je bolje, da takšen lik ženske, iskalke moških, prestavijo v telovadnico. Sabina Obolnar, urednica revij Ona in Onaplus

Maske namesto kondomov?

Najprej naj priznam, da nisem gledal niti enega dela Seksa v mestu – in predvidoma ga ne bom niti v novi izdaji. Sem pa zasledil precej odmevov o seriji v medijih in predvsem na omrežjih, ki še vedno »žvečijo« stare epizode in se nostalgično spominjajo časa na prelomu tisočletja, ko so jih predvajali na malih zaslonih. Dobil sem vtis, da je bila serija nekoč aktualna, ker se je dotaknila tabuiziranih tem, povezanih s spolnostjo, predstavila vlogo »idealne« ženske v sodobni družbi in se lotila medspolnih razmerij. V zadnjih dveh desetletjih se je odnos do teh tem postavil na glavo – med drugim zaradi pornografskih strani, ki so z enim klikom dostopne po spletu, fantazije, ob katerih so se hihitale Carrie, Samantha, Charlotte in Cynthia, pa so na ogled sleherniku. Zaradi obče dostopnosti se je spolnost precej detabuizirala. Kar je bilo nekoč žgečkljivo in prepovedano, je zdaj samoumevno in vsakdanje, pogosto celo dolgočasno in nezanimivo. O čem bodo potem sploh razpravljale glavne junakinje, ki so se iz mušketirske četverice očitno spremenile v trojico? Če želijo seks obdržati v naslovu serije, bi morale spregovoriti o aktualnih temah, povezanih z digitalnimi omrežji, na primer o tinderju kot instantnem načinu zadovoljevanja potrebe po ljubezni in spolnosti. Lahko bi govorile še o tem, kako je bila v devetdesetih letih pri razmerjih za eno noč zaradi virusa hiv obvezna uporaba kondoma, v drugem desetletju 21. stoletja, ki je zaznamovano s strahom pred koronavirusom, pa bo pri tovrstnih srečanjih morda postala obvezna uporaba maske. Predvsem pa bi lahko v svojih sporočilih presegle stereotipno predstavo o privilegiranih svetlopoltih ženskah iz New Yorka, ki so jo pomagale oblikovati v prejšnji izdaji serije. Opozorile bi lahko, recimo, na enakopravnost spolov in k debati povabile transspolne osebe in predstavnice drugih etničnih skupnosti, da skupaj dorečejo, kako preseči »kastni sistem« v ZDA, ki je še vedno utemeljen na binarnosti spolov in odtenkih kože. Dr. Dan Podjed, antropolog