David Urankar: Honorarji v manekenstvu so neprimerljivo višji

Kadar te nekdo podcenjuje, je to lahko tvoja največja prednost. David Urankar, uspešni maneken, televizijski voditelj ter nekdanji državni reprezentant v vožnji z bobom, se je tega začel zavedati že v rani mladosti. Zadnje čase vzbuja vse več zanimanja v podkastih, kjer si dajeta duška s kolegom, prav tako prekaljenim medijskim mačkom Juretom Godlerjem. Z Davidom, ki bo konec februarja praznoval 36 let, sva se pogovarjala v torek, takoj po tistem, ko je odpeljal sinova v vrtec.

Je bilo današnje jutro pri vas doma drugačno, glede na to, da sta šla otroka po več mesecih spet med vrstnike vrtičkarje?

Oba sta že precej pogrešala stike z vrstniki, saj se v tem času nismo srečevali z drugimi družinami z otroki. Z ženo nimava prav veliko prijateljev, ki bi imela toliko stare otroke, kot je Liam, da bi šli kdaj vsaj skupaj na sprehod.

Liam je starejši sin, star pet let, mlajši Nels pa šteje leto in pol. Kako je on doživljal karanteno?

Pri njem se ta ni kaj dosti poznala, ker sta se z Liamom veliko igrala.

Vsak dan poskušamo početi kaj novega, ustvarjamo. Tudi kadar sneži ali dežuje, gremo na zrak. Srečo imamo, da je v bližini našega doma gozdiček, kamor se odpravimo raziskovat. Vsakič se nam nekako uspe resetirati.

Z ženo Ajdo sta navdušena športnika, tudi nekdanja atleta. Ali kljub majhnima otrokoma še najdeta čas, da se skupaj odpravita na tek ali kaj podobnega?

Zdaj sva to res malo težje počela. Bila pa so obdobja pred korono, ko sta bila tamala v vrtcu, midva pa sva pred službo naredila skupni trening. Zdaj se je za kar dobro prakso izkazala telovadba zvečer. Na youtubu in sicer na spletu je na voljo veliko vadb, tudi brezplačnih. Vključiva tudi Liama, da zraven skače ali pa se le igra; Nels gre običajno že prej spat. Polurni trening ponavadi čisto zadošča, da se malo razmigaš in prepotiš.

Res je. Zelo pa pogrešam košarko, saj smo jo, tudi ko sem bil še vpet v atletiko in vozil bob, s fanti redno igrali. Vsaj enkrat ali dvakrat na teden. Pri tem se pa res zdivjaš.

Avtomobilnost Žrebanje deteljice Dobro jutro, Poletna scena,

❞ Zagotovo ne moreš sedeti na kavču in hkrati otroku razlagati, naj tega ne počne. Sinova sta prav zdaj v letih, ko vse, kar vidita, posnemata.

itlinga, Atomica, Mercedes-Benza, Land Roverja, Austrian Airlines, Remingtona, Adidasa do Philipsa in še mnogih drugih. Vem, da mi ne smete povedati, koliko so znašali honorarji, pa vendar, lahko vsaj potrdite, da so veliko višji od tistih, ki jih dobite kot voditelj in povezovalec programa?

Večkrat so me že vprašali, če bi se moral odločiti, ali bi raje delal v modelingu ali na televiziji. Zelo težko bi se odločil, saj oboje počnem zelo rad. Res pa so honorarji v manekenstvu, vsaj kar zadeva največje blagovne znamke, neprimerljivo višji. Še zlasti se obrestuje, kadar so oglasi dobro sprejeti in jih odkupujejo na letni ravni, ti pa dobiš neke vrste dividende. (smeh) Ja. Nekaj posnameš, potem pa te kličejo iz agencije, ali lahko pogodbo za določeno blagovno znamko podaljšajo še za eno leto. To je res super. Pa tudi sam proces ustvarjanja oglasov, sploh večjih, je izjemno doživetje. Užitek je biti del usklajene ekipe 80 ali 100 ljudi, verjetno povsem primerljive s kakšno hollywoodsko produkcijo.

V prvi karanteni lani marca se je rodil prvi podkast Avtomat, v katerem gostim znane in uspešne posameznike, ki jih lahko sprašujem tudi stvari, ki jih denimo v oddaji Dobro jutro ne morem. Pred tem sem se že dve leti spogledoval s formatom podkasta, ker mi je zelo blizu že zato, ker sem nekaj časa delal na radiu.

Podkaste obožujem, poslušam jih v avtomobilu, včasih si jih na eno slušalko prižgem tudi med tekom.

Katerega imate najraje?

The Daily z Michaelom Barbarom. Kdor bo poslušal moj Avtomat, bo takoj ugotovil, da sem oboževalec The Dailyja, saj tudi sam sledim formatu, ko za poživitev vnesem kakšne posebne zvočne učinke. Med slovenskimi podkasti rad poslušam Na svoji strani, Lovim ravnotežje, Fejmiča in vse tiste, ki jih naredijo radijski kolegi na RTV.

Gospoda?

Zelo rada igrava golf. Na igrišču za golf se lahko, v nasprotju s košarko, kar veliko pogovarjaš in midva sva vedno imela razširjene razprave o vsem mogočem. Nekega dne sva šla po igri golfa v restavracijo na kosilo in padla je ideja za sproščen, spontan, umirjen podkast. Najprej sva ga snemala le v avdioobliki, nato sva na željo poslušalcev prešla še v videorazličico na youtubu. Prva je bila na božič, 25. decembra. Nad odzivom ljudi sva navdušena. Najin cilj je spodbujati debato na gosposki ravni, v kateri se lahko včasih tudi strinjamo, da se ne strinjamo in ni s tem nič narobe. Zanimivo, da z Juretom živiva precej različna življenjska stila, ampak imava navkljub temu skupne točke, ki naju zanimajo.

Te pa so?

Avtomobili, nedvomno. Dobra, kakovostna pijača, dišave, oba sva rada lepo oblečena.

Se strinjam. Vedno, ko sem se sprehajal po evropskih prestolnicah, kot je Dunaj, pa tudi če greš samo do Trsta, lahko srečaš moške, ki so zares videti gospodje. Če nama bo z Juretom uspelo vsaj malo spodbuditi gledalce v tej smeri, bova nadvse zadovoljna. Rada bi obudila pravo klasično džentelmenstvo.

Zakaj ne bi naredila kar šole za džentelmene?

Super ideja, ja, hvala! (smeh)

Drži, ker smo fantje vrgli kovanec, kdo bo prvi voznik. (smeh) Obstaja fotograija, na kateri imam na ovinku, ko bob drvi okoli 120 km/h, tako izbuljene oči, da so zavzele ves vizir čelade – kot v kakšni risanki. (smeh) Pa vendar je bila ta prva vožnja kar uspešna in smo pozneje celo lovili olimpijsko normo, a nam na koncu žal ni uspelo.

Kaj ste sicer po izobrazbi?

(zavzdihne) Hja, da nismo prišli na olimpijske igre in to, da nisem končal študija gradbeništva, sta dva od mojih največjih porazov. V življenju me namreč vodi motivacija, in takoj ko sem ugotovil, da za delo, ki ga opravljam, ne potrebujem papirja, sem študij opustil. Mogoče me bo to kdaj teplo.

❞ Da nismo prišli na olimpijske igre in to, da nisem končal študija gradbeništva, sta dva od mojih največjih porazov. V življenju me namreč vodi motivacija, in takoj ko sem ugotovil, da za delo, ki ga opravljam, ne potrebujem papirja, sem študij opustil. Mogoče me bo to kdaj teplo.

❞

V odnos moraš vlagati energijo ves čas, pa četudi se ti zdi, da je vse v redu in ni treba. Na srečo imava tudi pomoč babic in dedkov; včasih sinova prespita pri njih in si lahko privoščiva večer le zase.

Če se še enkrat navežem na prejšnje vprašanje o bobu – v čem si še želite biti prvi?

Uh, zelo dobro vprašanje! Ne vodi me toliko to, da bi si vedno želel biti prvi, ampak da priložnost, ko sem lahko prvi, znam izkoristiti oziroma pri tem vztrajati. Podobno, kot je nekoč izjavil Denzel Washington: »Sreča je, ko se ti ponudi priložnost in si nanjo pripravljen.« Imam dobro lastnost, da ne cincam. Večine zadev se lotim na polno in jih dokončam. Razen faksa. (smeh)

Kako poskrbite, da v koronski krizi ostanete prisebni? Najprej smo si večinoma rekli, seveda, potrpimo nekaj časa, zdaj pa vse skupaj traja že res dolgo, pojavljajo se vedno nove omejitve. Ni konca. »Vsak dan poskušamo početi nekaj novega, ustvarjamo. Tudi ko sneži ali dežuje, gremo na zrak,« je David izdal recept za preživljanje teh čudnih časov. Foto Urška Klajder / Studio Prispodobe

Fotografiji Urška Klajder/ Studio Prispodobe Na vaši spletni strani je mogoče videti, za kako velike blagovne znamke ste že delali ali še delate – od Bre David Urankar z družino To je pa res dobro! S svojo avstrijsko agencijo imate podpisane več kot odlične pogodbe. Kaj zanimivega počnete zdaj? Menda ste kar precej dejavni na področju avtorskih in soavtorskih podkastov, ki jih pripravljata z Juretom Godlerjem. To bi morali pri moških zares bolj spodbujati, torej urejenost, galantnost – tako pri oblačenju kot vedenju. V slovenski knjigi Guinnessovih rekordov ste zapisani kot prvi voznik boba v državni reprezentanci.