Kakšne bodo posledice za mlade, ki se že tako dolgo izobražujejo od doma? So otroci in mladostniki bolj trdoživi, kot si mislimo?

Kozma Ahačič, jezikoslovec

Dolgotrajno šolanje na domu zagotovo ne vpliva dobro na motivacijo in počutje otrok.

Zato je naloga nas staršev, da jim ta težki čas čim bolj olajšamo. Med šolanjem na domu najbolj od vsega otroci in mladi pogrešajo vsakdanji pogovor z vrstniki v živo. To je tisti del odraščanja, ki je pomemben in ga ne bo mogoče hitro nadomestiti. Zato je pomembno, da jih že zdaj čim bolj spodbujamo k pogovarjanju po videokonferencah ali telefonu – in to brez nadzora staršev ali učiteljev. Najslabša vrsta komunikacije z vrstniki v teh okoliščinah je zagotovo kramljanje prek kratkih sporočil. To daje lažni občutek povezanosti, a obenem ne omogoča debate o globljih temah in težavah in slabí jezikovne zmožnosti. Zato je dobro, da spodbujamo mlade k čim manj takšnega komuniciranja.

Nataša Luša, glavna direktorica Dela

V časih, ko so otroci in mladostniki hodili v šolo, študenti pa na fakulteto, se najbrž nismo zavedali, kako pomemben del življenja je šola. Lanska spomladanska karantena nas je opomnila, da v reševanju drugih, prav tako pomembnih vprašanj v zvezi z epidemijo ne smemo pozabiti na otroke in mladostnike. Drugo zaprtje šol in fakultet traja predolgo, da ne bi puščalo posledic. Pa nimam v mislih le vrzeli v znanju, to bodo naši otroci zagotovo nadoknadili, bolj me skrbijo vsi drugi vidiki socialne osamitve, ki so za otroke in mladostnike v času odraščanja bistveno bolj pomembni od znanja samega, da ne govorimo o tem, da nimajo prav vsi otroci prijaznega in spodbudnega domačega okolja, v katero so zdaj ujeti. Skrbi me.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma

Izobraževanje na daljavo je namenjeno preprečevanju širjenja okužbe s koronavirusom in je s tega zornega kota seveda razumljiva poteza. Tako kot umetnost po spletu ne more popolnoma nadomestiti žive izkušnje, tudi tovrstno izobraževanje ne more pouka v razredih in predavalnicah. Prizadeti so vsi, vendar ne v enaki meri. Bolj tehnološko opremljena gospodinjstva manj kot tisti, ki si potrebnih tehnologij ne morejo privoščiti, pa tudi starši, ki so bolj opremljeni s šolskim znanjem, so v prednosti pred tistimi, ki niso. Težje je tudi šolskim programom z večjim številom praktičnih predmetov. Ni konec sveta, prav spodbudno pa tudi ne. Edina dokončna reč je smrt, vse drugo je mogoče popraviti. Verjamem, da bomo zmogli tudi pametne strategije, ki bodo v prihodnosti postopoma odpravljale nastalo škodo.

Jadran Lenarčič, znanstveni svetnik Inštituta Jožef Stefan

Moji otroci so prestari in vnuki premladi, da bi mogel odgovoriti kompetentno. Kljub temu mislim, da večini to obdobje ne bo šlo v škodo, temveč bodo pridobili edinstveno izkušnjo, kako pomembno je prijateljstvo, kolegialnost, soodvisnost, sodelovanje, odprtost. Vse to, kar naši družbi primanjkuje v »normalnih« časih. Enciklopedično znanje, ki jim bo umanjkalo, bodo pridobili s časom in tudi delo z računalnikom jim bo postalo bolj domače. Tisti, ki so se otepali slabih razmer za delo, bodo večino nadoknadili pozneje. Razen v manjšem delu, menim, da bo izkušnja bolj pozitivna kot negativna, če pri tem ne štejem tragičnih posledic zahrbtne bolezni predvsem pri njihovih dedkih in babicah.