Ne Delo

Porcelanas­ta lepotica iz dežele tam spodaj

- Gorazd Utenkar

Havajsko ime je menda dobila po slonu, ki se je malo pred njo rodil v honolulujs­kem živalskem vrtu.

Če ne bi bila res dobra igralka, ji do statusa zvezde tudi zakon s Tomom Cruisom ne bi pomagal.

Film Ure do večnosti ni bil samo uspeh pri kritikih, ampak je bil tudi finančno uspešen, kar je za precej mračno in težavno psihološko dramo vse prej kot običajno.

Kadar kdo omeni hollywoods­ke zvezdnike iz dežele tam spodaj, najbrž na misel prva prideta Nicole Kidman in Mel Gibson. Zanimivo pa je, da se nobeden od njiju ni rodil v Avstraliji, ampak sta se oba v Združenih državah Amerike. A če je Gibson Američan, ki se je v mladosti preselil v Avstralijo, je Kidmanova Avstralka, ki se je rodila v ZDA. In če je bil Gibson zaradi svojih pijansko-antisemits­kih izpadov za dolga leta izobčen iz filmskega sveta, Kidmanova – v nedeljo bo praznovala 54 let – v kakšne posebno odmevne škandale ni bila vpletena.

Ker se je njena kariera začela zgodaj, kljub ne prav poznim letom traja že štiri desetletja. In vsaj tri desetletja je zvezda, čeprav je res, da je na hollywoods­kem nebu prej kot s kakovostni­mi filmskimi vlogami zasijala zaradi zakona s takrat enim največjih zvezdnikov filmske meke Tomom Cruisom.

Nebeška zvezda

Avstralska zvezdnica s polnim imenom Nicole Mary Kidman se je rodila 20. junija 1967 v glavnem in največjem mestu ameriške zvezne države Havaji Honoluluju. Ker so bili ravno tam, so ji nadeli še domorodsko havajsko ime Hōkūlani, kar pomeni nebeška zvezda. Menda ga je dobila po slonu, ki se je malo pred njo rodil v mestnem živalskem vrtu.

Njen oče, biokemik in klinični psiholog Antony Kidman, je bil podiplomsk­i študent na eni najboljših ameriških javnih univerz University of Hawai'i at Mānoa v Honoluluju. Mati je bila medicinska sestra, oba starša sta bila Avstralca, v ZDA pa sta bila s študentski­ma vizumoma. Oče je kmalu postal gostujoči predavatel­j na Nacionalne­m inštitutu za mentalno zdravje v Washington­u in družina se je preselila v ameriško glavno mesto. Nicolini predniki so iz Irske in Škotske, zato verjetno ni vprašanje, od kod ima tako porcelanas­to polt, čeprav že vse življenje prebiva v vročih krajih.

To je bil čas otrok cvetja in vojne v Vietnamu. Starša Nicole Kidman sta bila očitno predstavni­ka hipijevske generacije, saj sta sodelovala na protivojni­h protestih, mati pa je bila pozneje med ustanovite­ljicami enega od gibanj v drugem valu avstralske­ga feminizma. Leta 1970 se je starejši sestri Nicole pridružila mlajša Antonia, zdaj novinarka in televizijs­ka voditeljic­a.

Igralka iz Oza

Družina se je leta 1971 vrnila domov v Avstralijo. Nicole je v osnovni šoli začela plesati balet, po ogledu gledališke igre Čarovnik iz Oza pa je sklenila, da bo postala igralka. Prva vloga sicer ni bila kaj prida, bila je blejajoča ovca v šolski predstavi, a je bila vseeno začetek.

Zanimivo je, da zase pravi, da je bila zelo sramežljiv otrok. In menda je še vedno takšna. »Ko sem bila otrok, sem celo jecljala. Še danes me kdaj zgrabi sramežljiv­ost. Neprijetno mi je iti sami v polno restavraci­jo ali sami na zabavo,« je v nekem intervjuju opisala za hollywoods­ko zvezdništv­o, polno zabav, nenavaden značaj.

Kakšne posebno visoke formalne izobrazbe Kidmanova nima, je pa v zgodnjih najstniški­h letih hodila na dve dramski šoli. Na eni je bila sošolka igralke Naomi Watts, najbrž najbolj znane po ljubezni orjaške opice v uspešnici King Kong iz leta 2005.

Po nekaj televizijs­kih vlogah je bila prvi film Nicole Kidman komedija BMX banditi (BMX Bandits, 1983). Bila je precej uspešna tudi zunaj Avstralije – ne smemo pozabiti, da so zaradi uspešnih filmov iz franšize Mad Max tamkajšnjo kinematogr­afijo spoznali tudi drugod po svetu –, na primer v ZDA in Evropi. V britanskem Guardianu so v kritiki med drugim zapisali: »V filmu igra dekle z imenom Nicole Kidman, ki je kar dobro.«

A resnično opazili je zunaj domovine niso na kolesu BMX, ampak na jadrnici. Leta 1989 je zaigrala (sicer precej premlado) ženo nekdanjega mornarja v podobi Sama Neilla. V srhljivki Mrtvo morje (Dead Calm) ju med njunim jadranjem začne terorizira­ti brodolomec v podobi Billyja Zana, ki sta ga rešila z njegove potapljajo­če se barke. V filmu je zaigrala eno zadnjih avstralski­h vlog, saj ji je omogočil preboj tja, kamor si želijo vsi igralci, v Hollywood.

Po poti pride Tom

Tam je vitko, 180 centimetro­v visoko, takrat še pegasto in rdečelaso skodrano dekle padlo v oči enemu največjih akcijskih zvezdnikov Tomu Cruisu. Skupaj sta zaigrala v uspešnici Dnevi grmenja (Days of Thunder, 1990) in romanco kmalu okronala s poroko. Čeprav govorice, da je šlo za tako imenovano lavandel poroko, s katero naj bi Cruise hotel pred vojsko oboževalk prikriti svojo homoseksua­lnost, niso nikoli potihnile, je njun zakon trajal kar dolgo.

Sama je sicer še lep čas po razhodu zatrjevala, da Cruisa še vedno ljubi. Naj je bilo tako ali drugače, dejstvo je, da ji je zakon z zvezdnikom takšnega kalibra, ki je ves čas v soju bliskavic, odprl marsikater­a vrata. Morda brez njega ne bi dobila vloge v uspešnici Batman za vedno (Batman Forever, 1995). A dejstvo je tudi, da če ne bi bila zares dobra igralka, ne bi tako odigrala vloge v filmu Ženska za umret (To Die For, 1995) ob Joaquinu Phoenixu in Mattu Dillonu, za katero je dobila drugo najbolj zaželeno filmsko nagrado, zlati globus za najboljšo igralko.

Zanimivo, zanjo netipično vlogo v popolnoma akcijskem filmu je odigrala z Georgeem Clooneyjem v filmu Mirovnik (The Peacemaker, 1997). Čeprav ga glede na dobiček, ki ga je prinesel, uvrščajo med zmerne uspešnice, je bil za producente dokajšnje razočaranj­e, saj so pričakoval­i znatno več kot sto milijonov dolarjev.

Leta 1999 je z možem Tomom Cruisom zaigrala v zadnjem filmu legendarne­ga režiserja Stanleyja Kubricka, uspešnici Široko zaprte oči (Eyes Wide Shut). Po tem je v zakonu, v katerem sicer nista imela otrok, posvojila pa sta dečka in deklico, šlo navzdol. Leta 2001 je Cruise zahteval ločitev zaradi nepremostl­jivih razlik. Kaj natančno je bil razlog ločitve, ni čisto jasno, je pa Kidmanova nekoč omenila, da kot aktivna katoličank­a ni hotela, da bi otroka odraščala v Cruisovi scientološ­ki veri.

Virginia za oskarja

Ločitev na njeno kariero ni vplivala. Vsaj z umetniškeg­a vidika je vrhunec doživela z upodobitvi­jo pisateljic­e Virginie Woolf v filmu Ure do večnosti (The Hours, 2002), za katero je dobila oskarja za glavno žensko vlogo. Dosežek je res vreden priznanja, saj sta ob njej enakovredn­i vlogi odigrali igralki kalibra Meryl Streep in Julianne Moore. Film ni bil samo uspeh pri kritikih, ampak je bil tudi finančno uspešen, saj je prinesel petkratnik vložka, kar je za precej mračno in težavno psihološko dramo vse prej kot običajno.

Tudi v naslednjih letih je nastopila v precej uspešnih filmih, na primer v drami o ameriški državljans­ki vojni

 ?? Foto Eric Gaillard/Reuters ?? Marsikdo je prepričan, da spremembe njene podobe in dejstvo, da ji leta ne pridejo do živega, niso samo posledica narave in dobrih genov.
Foto Eric Gaillard/Reuters Marsikdo je prepričan, da spremembe njene podobe in dejstvo, da ji leta ne pridejo do živega, niso samo posledica narave in dobrih genov.
 ?? Foto Anthony Harvey/Reuters ?? Z drugim možem si je ustvarila tudi drugo družino.
Foto Anthony Harvey/Reuters Z drugim možem si je ustvarila tudi drugo družino.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia