Adrenalin na vajetih
❞
Težko je misliti na nič, bolj se učimo prisotnosti, čuječnosti, da se ukvarjamo s posameznim strelom ... Živa Dvoršak
Živa Dvoršak, 29-letna Ljubljančanka, bo tretjič zapored zamudila otvoritev olimpijskih iger, čeravno je bila v Londonu in Riu ter bo udeleženka tudi v Tokiu. Na vsakih igrah namreč prve kolajne podelijo za žensko zračno puško. Lepota, umetnost njenega športa je iskanje prave mere adrenalina. V Tokiu je za odličja 50 kandidatk, streljanje pa je loterija, kjer je sedmica ničvredna.
Mati Romana je Živinega mlajšega brata Roka, ki se je ves čas igral s plastičnimi pištolami, odpeljala na strelišče na ljubljanskem Rudniku. Mati nad orožnimi igračkami sicer ni bila navdušena, »sta naju pa z očetom Tomažem spodbujala v različne športe. Jaz sem začela z ritmično gimnastiko, tam sem dobila prvo športno kolajno, ekipno sicer.« Igrala je odbojko, badminton, hodila je na jahanje.
Ko je bila z bratcem in mamo prvič na strelišču, ni hotela streljati, ker ji je bilo nerodno. »Potem sem poskusila in ne prav veliko zadela.« Ker je bila vajena ubogati, je obljubila, da bo še prišla, a nekje globoko »mi je bila ideja ves čas všeč«. Torej je bilo spremljanje brata na strelišče zadetek v polno. Je edina iz Slovenije s kvoto za Tokio. Strelja z zračno puško, »60 strelov na deset metrov, to je zgodovinsko gledano prva podelitev kolajn na olimpijskih igrah. Na vsakih igrah se prva podelijo odličja za žensko zračno puško. Zato zamudim vse otvoritve.« Strelja se samo stoje, premer centra je – pol milimetra.
Kraljevsko
Z malokalibrsko puško pa se strelja trojni položaj, po 40 strelov leže, kleče, stoje, razdalja je 50 metrov, strelišče odprto. »Premer desetke je centimeter in pol.« To velja za kraljevsko disciplino, streljajo tri ure plus finale. O drugih olimpijskih disciplinah tokrat ne bi, vemo, streljajo tudi s pištolo.
Še razlika med zračno in malokalibrsko puško: »Pri zračni še ne gre za pravo strelivo, gre za navaden svinec premera 4,5 milimetra, za malokalibrsko pa že potrebuješ orožni list.« Živa goji obe disciplini, obe ima enako rada. »Kvoto za olimpijske igre pridobiš v eni disciplini, nastopiš pa v vseh, kjer si dosegel tako imenovani minimalni kvalifikacijski standard. Ta je dovolj nizek, da ga boš s primernim treningom dosegel, in dovolj visok, da ga, če še nisi držal v rokah orožja, ne boš zadel.« S pištolo ga Živa, pravi, ne bi dosegla.
Dvoršakova, 29 let ima, še pred
OI si bo naložila tretji križ, je članica Strelskega društva Olimpija. »Strelišče je super, prenovljeno, modernizirano pred približno šestimi leti, edina težava nasploh v Sloveniji je, da nimamo zaprtega malokalibrskega strelišča.« Zato je zimska sezona okrnjena, »letos februarja je bilo na treningih kar pestro, veliko kaloriferjev, oblačil, kratki treningi, po možnosti čim bolj učinkoviti«.
Ozko fizično gledano šport ni lahek, »pri trojnem položaju smo tri ure v statičnem položaju. Iz strela v strel se ni pametno preveč premikati. Zavzameš položaj in se trudiš v njem vztrajati čim dlje.« Zračna puška tehta do pet kilogramov in pol, malokalibrska do osem. Kdor tekmuje v obeh disciplinah, skuša teži obeh orožij čim bolj približati. Razlika v tresljaju ob strelu je med puškama zanemarljiva.
Umetnost
Trening, pravi Živa, mora biti učinkovit: »Kombinacija kvantitete, velikega števila ponovitev strelov, z zbranostjo. Imeti moraš kakovostno opremo, trenerje. Dodaš psiho in vse to povežeš.« Gradnja dobrega rezultata »je kar umetnost, telesno pripravljenost moraš pravilno razporediti«. V začetku sezone je več fizičnega treninga, s poudarkom na moči, stabilizaciji trupa, »ko sem študirala v Ameriki, smo imeli kar veliko fitnesa, v zadnjem olimpijskem ciklusu sem se bolj posvetila jogi, pilatesu, mi precej bolj pomaga. A bistven je močan trup. In noge, celo bolj.« Kaj pa roke? »Ja, pištolaši.« Strelci na glinaste golobe potrebujejo močan zgornji del, ramenski obroč, roke. Pomembna je kardiovadba, tek, »jaz ne tečem, hodim v hribe, da srce dela. Strelcem ni treba biti ciljno, pač pa splošno pripravljeni. Kot je priporočeno za vsakega zdravega človeka.«
Med streljanjem, šviganje misli? »Težko je misliti na nič, bolj se učimo prisotnosti, čuječnosti, da se ukvarjamo s posameznim strelom. Miselno sledim procesu strela, korak za korakom.« Optimalno je, da miselno ne zaznava, kaj se dogaja okoli nje, kakšen je rezultat, kaj mora še narediti ... Spremljanje rezultatov tekmic? »Raje ne. Začneš kalkulirati, odnese te in pozabiš, kaj sploh delaš ...«
Najpogostejše napake, ki pripeljejo do nepopolnega strela, »na tekmi, če si dober, natreniran, je moteče miselno ukvarjanje z drugimi stvarmi. Na treningu, tudi če razmišljaš milijon drugih stvari, imamo gibe avtomatizirane, na tekmi pa je dodana trema, adrenalin, telo še vedno deluje avtomatsko, a se malo trese, gibi so drugačni, odskoki puške tudi.« Velika večina tekmovalcev in tekmovalk strelja na izdih.
Po Londonu in Riu bodo tokijske igre Živine tretje. Kakovost njenega streljanja danes in pred devetimi leti? »Vsako leto bolje, zorim iz leta v leto!« Vsako leto misli, da že vse zna, a se vsakič nauči še česa novega.
Letošnjega marca je zmagala na tekmi svetovnega pokala v Indiji z MK-puško, z malim kalibrom ima še eno tretje mesto v svetovnem pokalu, pa tretje mesto z zračno puško na EP leta 2013. »Na evropskem prvenstvu pred dvema tednoma smo bile z zračno puško ekipno druge v Osijeku.« V ekipi sta bili poleg Dvoršakove še Urška Kuharič in Klavdija Jerovšek.
Po izobrazbi je Živa Dvoršak finančna matematičarka, kar pomeni, v šali, »da smo kot ekonomisti, le da znamo še kaj izračunati«.
Paid to shoot!
Če po zgledu Rajmonda Debevca ne bo streljala do šestdesetega leta, no, »trenutno sem zaposlena v športni enoti policije, I am paid to shoot (plačana, da streljam, op. p.),« v zadnjih dveh letih pa je s klubsko kolegico Sonjo Benčina, reprezentantko z zračno puško in trenerko z mednarodno licenco, naredila Strelski zvezek, s katerim strelce usmerjata s pomočjo analize treningov, notri so različni nasveti ... Zvezek ima fizično obliko, natisnjena beseda, pravi Živa, se bolj vtisne v spomin kot računalniška. Zvezek, ki je bil lepo sprejet, sta prevedli v več tujih jezikov in se preusmerili na mednarodni trg. Projekt sta nadgradili z blagovno znamko Aiming Art. In ga bosta nadgrajevali po Živinem Tokiu. V blogih zagovarjata tezo, da je strelstvo celosten šport, ne le preživljanje ur na strelišču. Vključuje tudi psihologijo, telesno pripravljenost, prehrano … »Premalo je znanja, premalo njegovega prenašanja na mlajše.« Znanje, izkušnje si želita deliti z vsemi strelci, ki si poleg osnov želijo za uspeh vedeti, početi še kaj več.
Velesile pri ženskih puškah? »Kitajke vedno pripeljejo katero, ki zmaga, vzhajajoča zvezda je Indija.« Živa je pred kratkim nekaj dni v Zagrebu trenirala z njimi. Pri nas, pravi, je v porastu predvsem ženska puška, »pri izboru reprezentance imamo sladke skrbi«.
Pri fantih predvsem na puški ni nekega preboja.
Če sodi po svojem klubu, imajo v običajnih časih redno zasedenih vseh 40 strelišč, strelja torej veliko ljudi, »veliko je rekreativcev, pa povratnikov«, ki so se nekoč s strelstvom resno ukvarjali in se na strelišče vračajo po premoru, v resnejših letih. »In takšni so včasih še bolj željni novega znanja kot mladi.«
O lepoti streljanja, seveda športnega, Živa poudari, da to »ni tako filmsko akcijsko, je precej miren šport. Meni je izziv, ker je videti, da moramo biti zelo mirni, hkrati pa se moramo dovolj aktivirati, najti v sebi adrenalin, ki pa ga moraš držati na vajetih.« In temu sama pravi umetnost, spraviti adrenalin na pravo raven. »To je edini olimpijski šport, pri katerem začetnega adrenalina, ko sodnik reče start, ne moreš usmeriti v moč, hitrost, eksplozijo, ampak ga moraš zadržati.«
Kvoto za OI v Evropi podeljujejo na enem svetovnem prvenstvu, štirih svetovnih pokalih in trojih kontinentalnih igrah. V tem ciklusu so dodali še eno kvoto, glede na svetovno rang lestvico, v Tokio gre prva z lestvice, ki na tekmovanjih ni osvojila kvote. »In to sem bila jaz.« Kljub temu da ji je na marčnem svetovnem pokalu v nekoliko okrnjeni konkurenci grozilo, da jo katera po točkah prehiti, Živa ni ničesar prepustila naključju in je v New Delhiju zmagala. V Tokiu, začini za konec, je vsaj petdeset tekmovalk sposobnih nastreljati rezultat za stopničke. Strelstvo je popolna loterija, ogromno je odvisno od dnevnega počutja, forme.
A če na lotu zadeneš sedmico, je super, v strelstvu katastrofa.
❞
V blogih zagovarjata tezo, da je strelstvo celosten šport, ne le preživljanje ur na strelišču. Vključuje tudi psihologijo, telesno pripravljenost, prehrano …