Sladkost dolgega vladanja
Teden se je v zgodovino zapisal s prvim uradnim srečanjem med ameriškim in ruskim predsednikom, odkar se je Biden januarja letos pri 78 letih kot najstarejši predsednik ZDA doslej vselil v Belo hišo. Biden je po starosti rekorder v ZDA, nikakor pa ne v svetu. To čast ima 88-letni kamerunski predsednik Paul Biya, ki za povrhu vodi državo že od leta 1982. Še prej, leta 1975, je postal premier in je na vodstvenih funkcijah že skoraj 46 let. Tako je lastnik še enega rekorda, je najstarejši vladar na svetu, ki ni modre krvi.
Če se vam zdi, da je Vladimir Putin na čelu Rusije že celo večnost, vas moramo razočarati, na lestvici svetovnih voditeljev z najdaljšim stažem je šele na 14. mestu. Prvi je torej voditelj Kameruna, tudi drugo mesto je v rokah Afričana, predsednika Ekvatorialne Gvineje Teodora Obianga Ngueme Mbasoga, ki položaj prevzel leta 1979, torej pred 41 leti.
Od zadnjega evropskega diktatorja do vrtne prisege
Na tretjem mestu je iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, ki bo 13. oktobra proslavil 40. obletnico vladanja islamski republiki Iran. Na četrtem mestu je predsednik Zahodnega Konga Denis Sassou Nguesso. Predsednik je bil že med letoma 1979 in 1992, ko je izgubil predsedniške volitve. Pet let je preživel v opoziciji, a se je že leta 1997 vrnil na oblast in je odtlej ni več izpustil iz rok.
Na petem mestu lestvice dolgoživih politikov najdemo kamboškega ministrskega predsednika Hun Sena, ki je na oblasti od decembra 1984, več kot 36 let. Sledi voditelj še ene afriške države, Yoweri Kaguta Tibuhaburwa Museveni, ki je predsednik Ugande od leta 1986. Kot vojaški častnik je bil del upora, ki je strmoglavil Idija Amina in Miltona Oboteja. Januarja letos je dobil svoj šesti mandat z 58,6 odstotka glasov in kljub obtožbam o volilni prevari, nasilju nad opozicijo in kratenju človekovih pravic obdržal oblast.
Emomali Rahmon je na čelu Tadžikistana od leta 1994. Po odstopu kazahstanskega predsednika Nazarbajeva leta 2019 je postal predsednik z najdaljšim stažem v osrednji Aziji. Na devetem mestu najdemo Isaiasa Afwerkija, prvega in doslej edinega predsednika Eritreje od razglasitve samostojnosti leta 1993. Državo je vodil že v boju za neodvisnost od Etiopije. Hkrati je predsednik edine zakonite politične stranke v Eritreji.
Prvo deseterico zaokroža večni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki vlada od leta 1994, v medijih pa ga pogosto označujejo kot zadnjega evropskega diktatorja. Nazadnje je mednarodno javnost razburil maja letos, ko je potniško letalo na poti iz Grčije v Litvo z vojaškim lovcem preusmeril v Minsk, da bi lahko aretirali aktivista, novinarja in kritika režima Romana Protaseviča, ki je bil med potniki.
Drugo deseterico voditeljev z najdaljšim stažem začenja Daniel Ortega. Predsednik Nikaragve je od leta 1997, toda državi je vladal že med letoma 1979 in 1990. Pestre politične razmere imajo trenutno na tihomorski Samoi, ki šteje 200.000 prebivalcev. Tuilaepa Sailele Malielegaoi, ki je vlado vodil 22 let, ni priznal letošnjega volilnega poraza in ni upošteval sodnih odredb, da mora oblast predati novi predsednici vlade Fiame Naomi Mata'afa. Privrženci starega predsednika so novi voditeljici polinezijske države preprečili vstop v parlamentarno stavbo. Prva premierka Samoe, ki je na prisego prispela v družbi predsednika vrhovnega sodišča, je zato ceremonijo predaje oblasti izvedla kar v šotoru, postavljenem na parlamentarnih vrtovih.
Trdožive ženske
Na čelu Džibutija je že vse od leta 1999 Ismail Omar Guelleh, ki ga je na ta položaj izbral kar njegov stric Hasan Guled Aptidon. Ta je Džibutiju vladal od razglasitve neodvisnosti leta 1977.
Na štirinajstem mestu najdemo znano ime, Vladimirja Putina. Premier Rusije je postal avgusta 1999, sledila sta dva predsedniška mandata. Leta 2008 je sedel na premierski stolček in ga 7. maja 2012 spet zamenjal za predsedniškega.
Med tistimi, ki so na oblasti že več kot dve desetletji, so še premier Grenade Keith Mitchell, predsednik Ruande Paul Kagame, najprej premier, nato predsednik Namibije Hage Geingob, sirski predsednik Bašar al Asad, ki je na volitvah maja letos osvojil 95 odstotkov glasov, ter premier karibske države Sveti Vincencij in Grenadine Ralph Gonsalves. Prvi med tistimi, ki 20. obletnico vladanja še lovijo, je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je politični vzpon začel kot župan Istanbula, nadaljeval kot predsednik turške vlade, od leta 2018 pa je predsednik države.
Dve leti manj od aktualnega turškega predsednika je bila na oblasti ženska. Šestnajst let, med 1980 in 1996, je bila predsednica Islandije Vigdís Finnbogadóttir, hkrati prva ženska na svetu, ki je bila za predsednico izvoljena na demokratičnih volitvah. Do danes je ostala edina predsednica Islandije v zgodovini. Prvič je bila izvoljena za las, dobila je 33,6 odstotka glasov, njen najostrejši tekmec pa 32,1 odstotka. Kako radi so jo imeli sodržavljani, priča podatek, da pred drugim mandatom sploh ni imela protikandidata, leta 1988 je osvojila kar 94,6 odstotka glasov, leta 1992 pa je spet slavila brez nasprotnika. Zelo blizu po dolžini vladavine ji je nemška kanclerka Angela Merkel, ki ji Nemci pravijo kar Mutti. Je prva ženska na tem položaju, ki ga je zasedla novembra 2005. Že po prvih sto dnevih vladanja je anketa pokazala, da ima Merklova največjo podporo javnosti, odkar take ankete sploh izvajajo – od leta 1949. Angela Merkel rekorda ne namerava loviti, saj se letos poslavlja s položaja.