Nič kaj umirjen model
❞
Nihče še nikoli ni spremenil sveta v štiridesetih urah na teden. Elon Musk
Na novo je izumil električna vozila, ljudi v raketah pošilja na Mars, v ponedeljek pa bo praznoval abrahama. Elon Musk je največji ekscentrik med bogataši in največji bogataš med ekscentriki. Vsi poznamo Teslo in SpaceX, malo manj pa nas ve, koliko polen je življenje zmetalo pod noge temu vročekrvnemu vizionarju.
Približno dvajset let traja, da ob postopnem razvoju športnik doseže zenit svoje kariere. Če prve športne korake naredi na začetku osnovne šole, v vsej svoji veličini zablesti nekje med petindvajsetim in tridesetim letom. V svetu tehnologije, inovacij in podjetništva so časovni okvirji bolj ohlapni. Pa vendar bo kmalu minilo prav dvajset let, odkar je Elon Musk, ta hip drugi najbogatejši Zemljan, zagnal svoja paradna konja – podjetji SpaceX in Tesla. Lahko bi rekli, da je tehnološki vizionar, ki bo v ponedeljek praznoval petdeset let, na vrhuncu dosedanje življenjske poti. Še bolj se zdi, da to ni njegov limit. Nekateri napovedujejo, da bo postal prvi bilijonar na svetu. Drugi menijo, da bo našo civilizacijo popeljal v vesolje. Visokih ambicij nikoli ni skrival, toda glede na potek njegovega življenja si verjetno niti sam ne upa trditi, kje bo čez pet let.
Od piflarja do milijonarja
Maja 2002 je ustanovil vesoljsko podjetje SpaceX in se podal v tvegan posel vesoljskih poletov, ki so ga dotlej obvladovala izključno javna podjetja z dolgo tradicijo. Julija 2003 je ustanovil še Teslo in prvi na svetu zagnal serijsko proizvodnjo avtomobilov z litij-ionskimi baterijami. »Izdelujmo športne avtomobile. Ta denar porabimo za izdelavo avtov, ki si jih ljudje lahko privoščijo. Ta denar porabimo za izdelavo še bolj poceni avtomobilov. Ob vsem naštetem zagotovimo tudi brezemisijske električno gnane možnosti,« je opisal ilozoijo podjetja.
V začetku tretjega tisočletja je pravzaprav zgolj usmeril vse moči v projekte, ki ga resnično fascinirajo. Pred tem je prehodil trnovo pot, polno vzponov in padcev. Kot najstarejši od treh otrok matere Maye Musk, prehranske strokovnjakinje in uspešnega modela, ter očeta Erolla, inženirja, pilota, mornarja in nepremičninarja, je otroštvo in mladost preživel v Južni Afriki. Starši so se ločili, ko mu je bilo devet let.
V šoli so ga obravnavali kot stereotipnega piflarja, kar je tudi bil. Bolj kot šport in zganjanje lumparij so ga zanimali knjige in računalniki. Sošolci se nanj niso spravljali le verbalno. Enkrat so ga potisnili po stopnicah in ga nato tako hudo pretepli, da je moral na zdravljenje v bolnišnico. Pri tem incidentu je staknil kronično poškodbo, ki mu še danes povzroča težave z dihanjem. Malo pred osemnajstim rojstnim dnem se je opravil na študij v Kanado. Vedel je, da je severnoameriška celina primernejše okolje za uresničevanje tehnološko in računalniško obarvanih ambicij. Leta 1997 je diplomiral iz ekonomije in izike na univerzi v Pensilvaniji. Sprejeli so ga na doktorski študij na Stanford, a ga je na klin obesil po le dveh dneh in se posvetil poslu.
Prvo prošnjo za zaposlitev je poslal nekdaj velikemu internetnemu podjetju Netscape. Zavrnili so ga, češ da nima računalniške izobrazbe. Začetni neuspeh ga je le še bolj podžgal. Prvo podjetje, Zip2, je leta 1995 ustanovil z bratom Kimbalom in prijateljem. Štiri leta pozneje so ga prodali za 307 milijonov dolarjev, Elonov delež je znašal 22 milijonov. Še uspešnejši je bil s PayPalom. Ko je to spletno podjetje za plačila kupil eBay, je Musk je s svojim 11-odstotnim deležem zaslužil 165 milijonov dolarjev.
Prek trnja do zvezd
Rad se pohvali, da je včasih delal 130 ur na teden, zdaj se zadovolji s približno tretjino manj delovnega časa. »Nihče še nikoli ni spremenil sveta v štiridesetih urah na teden,« meni. In zdi se, kot da res spada med tisto peščico ljudi, ki jim počitek prej škoduje, kot koristi. Leta 2000 si je privoščil zanj zelo redek luksuz – dopust – in v domovini staknil obliko malarije, ki napade osrednji živčni sistem. Komaj je preživel. Trajalo je skoraj pol leta, da si je povsem opomogel, vmes je izgubil več kot dvajset kilogramov.
Dve leti zatem – nov zasebni pretres. Prva žena Justine Wilson mu je rodila prvorojenca, ki pa je zaradi še vedno nepojasnjenega sindroma nenadne smrti dojenčka umrl po desetih tednih.
Elon Musk je 31. rojstni dan pričakal z več sto milijoni dolarjev premoženja, pretresen, ker je sam skoraj umrl, in potrt zaradi tragedije, ki sta jo prestajala z ženo. Čas za nove začetke? Zanj nedvomno.
Slabi dve desetletji zatem je oče šestih človeških otrok in številnih tehnoloških; predvsem tisti, ki sliši na ime Tesla, je iz njega ustvaril multimilijarderja, ki si v zadnjem letu s prvim možem Amazona Jeffom Bezosom izmenjuje naziv najbogatejšega Zemljana. Je Musk v zadnjih dvajsetih letih torej nizal zgolj uspeh za uspehom? Če bi sklepali tako, ne bi mogli biti dlje od resnice.
Vizija pred dobičkom
Predpogoj za eno njegovih osnovnih idej – nižjo ceno vesoljskih poletov – je raketa za večkratno uporabo. Krstni polet so iz leta v leto premikali zaradi tehničnih težav, končal pa se je žalostno: manj kot minuto po izstrelitvi na Marshallovih otokih so raketo zajeli plameni. Neuspešna sta bila tudi naslednja poskusa izstrelitve in Muskove sanje so se spreminjale v nočno moro, podjetje je bilo tik pred propadom. Posrečilo se jim je 28. septembra 2008, ko je falcon 1 dostavil plovilo v nizkozemeljsko
orbito; SpaceX je postal prvo zasebno podjetje, ki mu je uspel ta podvig. Tudi Tesla je bila dolgo vse prej kot kovnica dobička. Prvi električni športni avto, tesla roadster, so začeli izdelovati leta 2008, ko so prodali 2500 vozil v 31 držav. Šele leta 2018 so proizvodnjo občutno povečali na 245 tisoč vozil, kar pa je za standarde avtomobilske industrije še vedno izjemno malo. Za primerjavo: istega leta je Volkswagen izdelal enajst milijonov vozil.
Toda pri Musku se vedno zdi, da ga bolj kot dobiček zanima vizija. Investitorji pa imajo radi vizijo, kar so v primeru Tesle prvič pokazali jeseni 2019, drugič – še precej bolj vehementno – leto zatem. Dotlej je vrednost Tesline delnice rasla postopoma, nato je eksplodirala. Če je jeseni 2019 stala približno petdeset dolarjev, je bila v začetku letošnjega leta skoraj 18-krat dražja. Skok Tesline delnice je tudi glavni razlog, da se je južnoafriški poslovnež zavihtel tik pod vrh Forbesove lestvice najbogatejših ljudi na svetu. Čeprav si navadni smrtniki verjetno ne moremo predstavljati, v čem je razlika, ali imaš pod palcem 25 ali 150 milijard dolarjev, je razlika v medijski prepoznavnosti ogromna. Vsi poznamo ultrabogataše, ki so dolga leta kraljevali na vrhu (Bezos, Gates, Buffett), medtem ko le redki znajo našteti multimilijardeje, ki se smukajo okoli tridesetega mesta Forbesove lestvice.
Nočna mora kriptohazarderjev
No, za Muska smo vsi vedeli že takrat, ko je bil trideseti. Skoraj tako, kot je spremenil naš pogled na vesolje in električne avtomobile, je spremenil naš pogled na ultrabogataše. Je popolno nasprotje jobsov v črnih pulijih, gosposkih buffettov, nevpadljivih zuckerbergov … Musk je ekscentrik in tega ne skriva. Z naslovnic nas gleda kot kakšen športni velezvezdnik ali popkulturni fenomen. Po twitterju rohni kot nekoč Donald Trump. »Sem vpliven, tega se zavedam in ne briga me, kaj si mislite o meni,« nam sporoča med vrsticami.
Te dni mineva natanko tri leta od ene največjih medijskih srhljivk zadnjega časa – reševanja tajskih dečkov iz jame Tam Luang. Musk je reševalcem poslal svojo mini podmornico in pričakoval, da bodo z njo lažje rešili ujete dečke. Britanski jamski reševalec Vern Unsworth jo je označil za marketinško potezo, ki ne bi mogla pomagati reševalcem. Ti so nato prikimali Unsworthu, Musk pa se je na njihovo odločitev odzval z besnim tvitom, v katerem je Unswortha označil za pedoila. Pozneje se je opravičil, da je tvit napisal v jezi in da tega, kar je napisal, ni mislil resno.
Danes ni pod soncem nič novega.
Kot kaže, se prvi mož Tesle še posebej rad poigrava z živci hazarderjev na trgu kriptovalut. Najprej je govoril, da bo tesle mogoče kupovati z bitcoini, nato je tvitnil, da si je premislil, in bitcoin je v dveh urah po objavi strmoglavil za približno dvanajst odstotkov, potopil pa je tudi večino drugih kriptovalut.
Njegov glavni pomislek je bil, da za rudarjenje kriptovalut porabimo preveč elektrike, ki nastaja s sežigom fosilnih goriv. Ko je nato spet tvitnil, da bo morda vendarle omogočil plačevanje z bitcoini, če bodo rudarji postali bolj do okolja prijazni, je vrednost te kriptovalute narasla za deset odstotkov.
Pred kratkim je gostoval v televizijskem šovu Saturday Night Live in v njem oznanil, da ima aspergerjev sindrom – razvojno motnjo, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra –, in spregovoril o svojem obnašanju na twitterju.
»Vem, da včasih objavim smešne ali nenavadne stvari, ampak tako moji možgani pač delujejo. Vsem, ki so užaljeni, bi rad sporočil, da sem znova izumil električna vozila in v raketah pošiljam ljudi na Mars. Ste mislili, da bom umirjen, običajen model?«
❞
Vsem, ki so užaljeni, bi rad sporočil, da sem znova izumil električna vozila in v raketah pošiljam ljudi na Mars. Ste mislili, da bom umirjen, običajen model? Elon Musk