Stari grehi imajo dolge sence
Svet je osupnila s svojo mladostjo in lepoto. Medtem ko so jim drugi predstavniki kraljeve družine moleli orokavičene roke, je nekdanja vzgojiteljica, valižanska princesa Diana, pred otroki, ki jih je srečevala na najrazličnejših dogodkih, počepnila in jih stisnila v objem. »Vse njene sposobnosti so ji bile v prid, razen tiste, da je zasenčila princa,« je o njej nekoč dejal komorni sluga princa Charlesa Stephen Barry.
Še hujše za britansko kraljevo družino je bilo, da je ob njej zbledela tudi kraljica. Dianino življenje je leta 1997 tragično končala prometna nesreča. Če bi bila še živa, bi bilo marsikaj drugače. Zelo verjetno bi bil drugačen tudi odnos med njenima sinovoma, odtujenima princema Williamom in Harryjem. Princesa ljudskih src bi prvega julija dopolnila 60 let.
Njeno poroko z britanskim prestolonaslednikom, princem Charlesom, si je 29. julija 1981 po televiziji ogledalo 750 milijonov ljudi. Ženin je bil star 32 let, nevesta dvajset. Prvič ga je srečala štiri leta pred poroko, ko se je sestajal z njeno starejšo sestro Sarah. Resno ga je začela zanimati leta 1980, ko ga je opazovala pri igranju pola, 24. februarja 1981 sta uradno razglasila zaroko, čeprav je Diana njegovo snubitev sprejela že nekaj tednov prej.
Gneča v zakonu
Kot četrti otrok in tretja hči Frances Roche in Johna Spencerja se je rodila v plemiški družini in kot taka je bila primerna kandidatka za prestolonaslednikovo nevesto. Charles je doživljal pritisk staršev, naj se končno ustali, pa tudi britanske javnosti, ki je hrepenela po pravljici.
Bodoči kralj je namreč resno vzel nasvet svojega starega strica, lorda Mountbattna, naj se zdivja in »ima toliko avantur, kot si jih lahko privošči«. Njegovih mladostnih spremljevalk – ni jih bilo malo – se je v krvoločnem britanskem rumenem tisku oprijel vzdevek Charliejevi angelčki. Po mnenju poznavalcev kraljeve družine je imel princ med letoma 1967 in 1980, ko je srečal Diano, več kot 20 razmerij.
Njegova prva ljubezen je bila hčerka čilskega veleposlanika v Londonu,
Lucia Santa Cruz. Z Diano je imela kar nekaj skupnih lastnosti: obe sta bili svetlolaski, obe plemiškega rodu in obe sta se šolali v Švici. Charlesova biograinja Sally Bedell Smith jo opisuje kot prvo pravo ljubezen v prinčevem življenju. Malo je znano, kako se je ljubezen s pet let starejšo lepotico končala, toda v avtorizirani prinčevi biograiji Prince of Wales avtor Johnatan Dimbleby navaja, da je bila ravno Santa Cruzova tista, ki je Charlesu predstavila ljubezen njegovega življenja. Rekla mu je, da ima »ravno pravo dekle« zanj, pri čemer seveda ni mislila valižanske princese, ampak Camillo Shand, pozneje znano kot Camillo Parker Bowles, sedanjo Charlesovo ženo. Že Camillina prednica Alice Keppel je bila ljubica angleškega kralja, Edvarda VII. S Charlesom sta se spoznala 1972., družila sta se pol leta, njuno ljubezen pa je pretrgalo Charlesovo služenje v kraljevi mornarici. Ko se je po osmih mesecih vrnil, je bila Camilla že zaročena z drugim, vojaškim častnikom Andrewom Parkerjem Bowlesom, in 1973. sta se poročila.
Po poroki z Diano je Charles zvezo s Camillo obnovil, o čemer je Diana spregovorila v znamenitem televizijskem intervjuju, ko je dejala: »V zakonu smo bili trije, zato je bila precejšnja gneča.«
Pravljična poroka se je kmalu sprevrgla v razočaranje. Princ Charles je svojemu uradnemu biografu Dimblebyju povedal, da je šele na medenih tednih, ki sta jih preživela na jahti Britanija, spoznal, da njegova mlada žena trpi za bulimijo. »To je težko ozdravljiva in zahrbtna bolezen. Povzročiš si jo sam, ker se tako nizko ceniš in ker misliš, da si tako malo vreden in da si ničesar ne zaslužiš. Štiri- ali petkrat na dan se nabašeš s hrano, kar te potolaži. Kot da bi te nekdo objel, vendar je to samo začasno. Potem se ti zagabi nabreklost lastnega trebuha in vse skupaj izbruhaš ... Razdiralen vzorec, ki se nenehno ponavlja,« je Diana o bolezni spregovorila leta 1995 v intervjuju z Martinom Bashirjem.
Božanska, da se človeku ustavi srce
Malo manj kot leto po poroki, 21. junija 1982, je Diana rodila sina Williama, 15. septembra 1984 še Harryja. V nasprotju s kraljico, ki je svoje otroke obiskovala samo v času večerne kopeli, sicer pa se je posvečala vladanju, je bila Diana skrbna mati. Sinova je jemala s seboj, kadar ju je le lahko, in se veliko ukvarjala z njima.
»Tisti čas je bila princesa podrtija. Vendar je bila osupljivo lepa, saj se je s stradežem znebila vse teže, ki jo je pridobila med nosečnostjo (šestindvajset kilogramov). Hodila je nakupovat vsak dan, da bi pozabila na lakoto, in učinek je bil neverjeten. 'Božanska je edina prava beseda zanjo,' so vzdihovali pri reviji Vogue. 'Božanska, da se človeku ustavi srce,'« v knjigi Britanska kraljevska družina, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1998 pri založbi Mladinska knjiga, piše Kitty Kelley.
Toda eno je bila fasada, nekaj povsem drugega pa življenje, ki ga bliskavice in kamere niso ovekovečile. Zakon s Charlesom je bil le še farsa. On se je vračal k stari ljubezni Camilli, ona se je tolažila z drugimi. Ko je izvedela za moževo nezvestobo, je tudi sama začela 18-mesečno ljubezensko razmerje z armadnim majorjem Jamesom Hewittom. Ko so ga poklicali služit v Nemčijo, se je zapletla z Jamesom Gilbeyjem, ki jo je klical Sipica. Njuni telefonski posnetki so pricurljali v javnost in izbruhnil je škandal.
»Tako kot Jacqueline Kennedy Onassis in princesa Grace Monaška pred njo je zdaj valižanska princesa postala slikovito žarišče za množice. Obravnavana kot naravni pojav je bila predmet množične histerije. Ljudje so se postavljali v špalirje in čakali po cele ure samo zato, da bi jo videli, ko se pelje se mimo. Stegovali so se proti njej, da bi se je dotaknili, in bili so blaženi, če se je nasmehnila v njihovo smer. V nasprotju s svojim turobnim možem je v njih vzbujala vzhičenje. Imela je sijaj ilmske zvezde, on pa tega ni prenesel,« piše Kelleyjeva.
Leta 1992 je Britanijo in svet pretresla knjiga Andrewa Mortona Diana – Her True Story (Njena resnična zgodba). Nedolgo po izidu je Diana priznala, da je prijateljem in družini naročila, naj sodelujejo z avtorjem knjige o propadajočem zakonu kraljevega para. Januarja 1993 so v javnost pricurljali še ljubezenski telefonski posnetki Charlesa in Camille iz leta 1989. »Kar živel bi v tvojih hlačkah. Tako bi bilo veliko laže,« je medlel britanski prestolonaslednik, Camilla pa mu je zagotavljala, da si ga želi noč in dan, »obupno, obupno, obupno«. Zdaj je tudi kraljica Elizabeta, za katero je bila ločitev prvorojenega sina dotlej tabu, prikimala: Charles in Diana nista bila več ujetnika zakona, ki je že dolgo obstajal samo na papirju.
Leta 1992 sta se uradno razšla, čez dve leti se je ločila tudi Camilla. Ločitveni dogovor sta dosegla leta 1996. Diana je obdržala stanovanji v Kensingtonski palači in v palači St. James, nakit, ki ga je dobila v zakonu, in varovanje metropolitanske policije, ki ga je v zadnjih letih življenja sicer zavračala, ker se je želela odmakniti od kraljeve družine. Tisti, ki so ji bili blizu, pravijo, da je bil ljubezen njenega življenja britansko-pakistanski srčni kirurg Hasnat Khan, s katerim se je sestajala dve leti, do poletja 1997. Razšla sta se menda zato, ker se on ni mogel navaditi na medijsko pozornost, ki tudi po ločitvi od Charlesa ni pojenjala. Kmalu za Khanom se je začela sestajati z Dodijem Al-Fayedom. Enaintridesetega avgusta 1997 sta v Parizu bežala pred paparaci in v predoru Pont de l'Alma je voznik izgubil nadzor nad vozilom. Diana, Dodi in šofer Henri Paul so v nesreči umrli, varnostnik Trevor Rees-Jones pa je preživel. Dianin pogreb si je
❞
Skupaj bi lahko brata predstavljala novo generacijo kraljeve družine, ki je pokopala svojo nesrečno preteklost, namesto tega pa, ugotavlja Anna Pasternak, »William in Harry preigravata dinamiko svojih staršev«.