Branje pod borovci

V poletnih dneh nastopijo trenutki za prijetne stvari, za katere nam med letom pogosto zmanjkuje časa. Police knjižnic so vse bolj prazne, počitniške malhe pa se polnijo z dobrim čtivom. Če še niste sestavili seznama bralnih prioritet letošnjega poletja, vam ponujamo nekaj namigov po izboru uredništva.

Tove Alsterdal: Slepi rov (Sanje)

Med slovenske bralce in bralke prvič prihaja kraljica skandinavskega kriminalnega romana Tove Alsterdal, ena najbolj uveljavljenih švedskih pisateljic, mojstrica romanov suspenza. Njene knjige so izšle že v 19 državah, na Švedskem in v Franciji je prejela odmevne literarne nagrade. Slepi rov je kriminalka, ki presega žanrske okvire. V romanu suspenza in napetega vzdušja se v zgodbi o človeški brutalnosti in zvestobi prepletata zgodovina in sedanjost. Pripoveduje o Sonji in Danielu, uglednem paru srednjih let, ki se v zadnjem poskusu reševanja zakona odločita zapustiti Švedsko in uresničiti svoje sanje o nakupu vinograda. Ko kupita propadlo posestvo na Češkem, Daniel neke noči zbudi Sonjo in jo odpelje v globoko pod zemljo ležečo klet. Med raziskovanjem skritega predora naletita na strašljivo najdbo ... Knjiga je bila nominirana za najboljši nordijski kriminalni roman leta 2019.

Andrej Nikolaidis: Odlašanje. Parezija (Sanje)

Avtor, rojen leta 1974 v Sarajevu v črnogorsko-grški družini, je med vojno v Bosni in Hercegovini pribežal v Ulcinj. Po mnenju mnogih je Nikolaidis eden najvplivnejših intelektualcev mlajše generacije z območja Jugoslavije, znan po protivojnem aktivizmu in zagovarjanju pravic manjšin. Roman ima dve pripovedni ravni, ena opisuje skoraj detektivsko razkrivanje okoliščin smrti duhovnika – roman, ki ga avtor poskuša napisati, a mu ob dejstvu, da ga z vseh strani napadajo, ne gre –, druga je njegov premislek o naravi pisanja, o tem, ali je zmožen pisanja o družbi in svetu, ki bi obema nastavilo ogledalo. Nikolaidis je s tem romanom v ikcijskem, a prepoznavno avtobiografskem slogu obdelal medijski in politični napad, ki ga je doživel zaradi kolumne, v kateri je napisal, da bi moral običajni državljan svojo agresijo namesto proti sosedu usmeriti proti centrom moči, torej proti politični eliti, ki desetletja pustoši države nekdanje Jugoslavije.

Marcel Štefančič, jr.: Filmski almanah 2020 (Umco)

»Na začetku leta 1992 je pri Mladininem ilmskem kritiku Marcelu Štefančiču, jr. doma pozvonil Mladinin novinar Ivo Štandeker (1960–1992) in mu prinesel prvi tiskani izvod Filmskega almanaha, almanaha, v katerem so bili zbrane vse Marcelove recenzije kino ilmov leta 1991. Preden je Ivo vstopil, je rekel Marcelu: 'No, zdaj si pa predstavljaj, kako bo čez deset let, ko jih bo na polici deset. In čez dvajset, ko jih bo dvajset. In čez trideset, ko jih bo trideset.' Tu se je ustavil – pri številki 30,« piše urednik založbe Umco Samo Rugelj. Ni se zmotil, a žal je ravno jubilejni 30. almanah sovpadel z nesrečnim koronskim letom, ko smo si lahko v kinu ogledali le peščico ilmov. »Marcel pa je našel rešitev: v Almanah ni umestil samo kino ilmov lanskega leta, temveč tudi ilme in serije, ki smo jih doma gledali v času vsesplošne karantene,« pojasni Rugelj.

Tone Partljič: Ljudje z otoka (Beletrina)

Zbirka novel Prešernovega nagrajenca Toneta Partljiča Ljudje z Otoka nas popelje na Otok, ki ga avtor ne imenuje, a je v njem mogoče prepoznati otok Ilovik. Značilna »partljičevska« proza, polna človečnosti, besedne mehkobe in iskrivosti, nariše težko otoško življenje. Partljič pravi: »Na otok, ki ga imam v mislih, hodim že več kot tri desetletja. Najamem sobo in kuhinjo, lovim ribe in lignje. Vedno manj ljudi je na njem, manj kot sto, in vedno starejši so. In posebni, se mi zdi. Prej sem se vedno udaril po prstih, češ moje pisanje o njih bi bilo vendar podobno, kot če bi kdo od njih prišel v moje Slovenske gorice in potem že kar 'poznavalsko' pisal o njih. Tudi vem, kaj si mislijo, ko zaneseni turisti ali romantične ženske vzklikajo: 'Pa ta otok rož je raj na zemlji!' Navadno zamrmrajo: 'Pridite za vedno živet sem, pa boste videli raj!' Kljub pomislekom me je 'korona zapor' spodbudil, da sem le napisal prve novele ...«

Therese Anne Fowler: Prijazna soseska (Mladinska knjiga)

Uveljavljena ameriška pisateljica Therese Anne Fowler v Prijazni soseski spregovori o rasizmu, ki je zažrt v temelje naše družbe. Roman je takoj po izidu postal uspešnica New York Timesa in ena Amazonovih najboljših knjig leta 2020. Valerie je vdova in mama samohranilka; s sinom Xavierjem živita v udobni meščanski hiši v Severni Karolini. Valerie je univerzitetna učiteljica, njen nadarjeni sin Xavier si je zagotovil štipendijo in jeseni odhaja študirat. Na začetku poletja se na drugo stran žive meje priseli nova družina, Whitmanovi, in med njihovo najstniško hčerko Juniper in Xavierjem skrivaj vzklije romanca. Zakaj skrivaj? Xavier se boji posledic, če bi za razmerje izvedel Juniperin oče Brad. Xavierjeva mama je namreč temnopolta, Xavier ima rasno mešane starše. In kar naenkrat postane to povsem druga zgodba.

Jo Nesbø: Kraljestvo (Mladinska knjiga)

Poletja si marsikdo ne zna predstavljati brez kriminalnih zgodb, in če avtor velja za kralja skandinavskega noirja in enega najuspešnejših v tem žanru na svetu, potem ne gre spregledati njegovega najnovejšega dela. Norvežan Jo Nesbø se je proslavil s serijo kriminalk o inšpektorju Harryju Holeju, Kraljestvo, njegov najnovejši in težko pričakovani samostojni roman, pa tudi žanje izvrstne kritike. Visoko v gorah je samotna kmetija in na njej živi Roy. V vasi ima bencinsko črpalko in bolj kot ljudje ga zanimajo ptice. Enolično življenje dobi nov zagon, ko se domov vrne mlajši brat Carl. Nista se videla, odkar je pred petnajstimi leti po tragični smrti staršev odšel v ZDA. Carl s seboj pripelje privlačno ženo, arhitektko, in skupaj imata velike načrte za domači kraj. Roy mu stoji ob strani, a njegov mir je porušen, v velikopoteznih načrtih se pokažejo razpoke in na dan prihajajo družinske skrivnosti.

Irena Svetek: Rdeča kapica (Beletrina)

Roman Rdeča kapica razkriva temne in sprevržene plati človeške narave, hkrati pa družbi nastavlja ogledalo, v katerem odsevajo daljnosežne posledice vzgojnega zanemarjanja in zlorabe otrok. Je prvi v seriji psiholoških kriminalk pisateljice in scenaristke Irene Svetek, v katerih kot glavni lik nastopa okrožni državni tožilec Mio Aurelli, zasvojenec z igrami na srečo. Zgodba se začne, ko v ljubljanskem parku Kodeljevo sprehajalec odkrije truplo brutalno umorjene trinajstletne deklice, oblečene le v rdeč plašček. Preiskavo usmerja Aurelli in vodi ga v mestece na jugu Srbije, kjer je bila pred leti na krut način umorjena mlada ženska. Sin, ki je bil priča materinemu umoru, je bil pri štirih letih posvojen in odpeljan v Slovenijo. Aurelli mora ugotoviti, kako sta zgodbi povezani, in ko od pravoslavnega popa prejme dnevnik, ki mu ga je zapustil zdaj že odrasli sin umorjene ženske, se začne zgodba sestavljati.

Goran Vojnović: Đorđić se vrača (Beletrina)

Trikratni kresnikov nagrajenec in prejemnik drugih slovenskih in mednarodnih priznanj je bralce osvojil že s svojim prvim romanom Čefurji raus! in zvesti so mu ostali tudi ob naslednjih uspešnicah Jugoslavija, moja dežela in Figa. Eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, tudi režiser, scenarist in kolumnist, protagonista svojega prvenca, Marka Đorđića, po desetletju v Bosni vrača v njegovo domače okolje. A v resnici ne ve, kaj bi počel na Fužinah. Njegov oče Radovan ima tumor na želodcu in čaka na operacijo, mama Ranka v skrbeh zanj in zase postaja živčna razvalina, njegovi prijatelji pa so raztreščeni po tem krasnem novem svetu, ki mu on sam očitno ne pripada več. Z vsakim novim dnem, z vsako novo zmago slovenske košarkarske reprezentance postaja jasno, da Marko v Sloveniji nima več svojega mesta.

Saša Stanišić: Čigav si (Mladinska knjiga)

Izšel je avtobiografski roman bosansko-nemškega pisatelja Saše Stanišića (1978), dobitnika glavne nemške književne nagrade. Avtor je pri štirinajstih letih s starši iz rodnega Višegrada v BiH zbežal pred vojno v Nemčijo, se kmalu naučil nemškega jezika in z leti postal pisatelj. Čigav si je njegov četrti roman, avtobiografska zgodba o begunstvu, odraščanju migrantskih otrok v Nemčiji in vraščanju v novo kulturo. V žanrskem hibridu o izgubljenih in pridobljenih ljudeh in rečeh, politiki, vojni, družini in ljubezni ustvari kalejdoskop čustvenih spominov: o jezi, strahu in sreči, smrti in preživetju. Oziroma kot zapiše: »To je knjiga, ki govori o prvem naključju našega življenja – ko se nekje rodiš. In o tem, kaj sledi.« Njegova izkušnja je naslikana z ostrino in humorjem, pripoved se zazira v prihodnost, z upanjem zase in za prihodnje generacije: ni pomembno, od kod si. Čigav si. Pomembno je, kam greš.

Kristina Paltén: Brez strahu (Didakta)

Kristina Paltén je pustolovka, predavateljica in tekačica in celo svetovna rekorderka v teku na tekalni stezi. Jeseni 2015 se je odločila preteči Iran, da bi s tem preizkusila samo sebe in premagala svoje strahove. Ji kot ženski lahko sami uspe dva meseca vztrajati na cestah dežele, v kateri velja šeriatsko pravo? Njena neustrašnost jo vodi po 1840 km dolgi poti, polni samotnih pokrajin, majhnih vasi in velikih mest. Na potovanju je vse bolj očarana nad gostoljubnostjo domačinov, a hkrati na svoji koži občuti, kako si človek v deželi, kjer domnevno naključne odločitve lahko vplivajo na življenja ljudi, vse manj upa izreči tisto, kar si misli. Takole piše: »'Toda zakaj bi rada šla teč v Iran?' je vprašala Evis. 'Rada bi videla, ali je res tako nevarno, kot vsi mislijo,' rečem. 'Toda kaj, če je zares tako nevarno, kot vsi mislijo?' me vpraša.« Po knjigi, polni nenavadnih preizkušenj, so posneli tudi dokumentarni ilm.