Sylvester Stallone, bog oče akcijskega filma
Največji akcijski zvezdnik zadnjih desetletij in verjetno kar vseh časov se ne ustavlja, čeprav bo v torek praznoval 75 let.
Rocky ni bil samo komercialni hit, nad njim so bili navdušeni tudi kritiki in prejel je kar deset nominacij za oskarja.
❞
Na začetku 21. stoletja je posnel serijo tako finančno kot kritiško zavoženih filmov, da se je zdelo, da se seli v staro šaro.
Le malokdo si je novembra 1976, ko so v enem od newyorških kinematografov začeli predvajati nizkoproračunski film, predstavljal, da bo postal najuspešnejši film, posnet tega leta. In še manj je bilo tistih, ki so si mislili, da bo takrat povsem neznan in blago rečeno ne posebno nadarjen glavni igralec v njem postal globalna filmska ikona, katere zvezda bo žarela še več kot 40 let pozneje. To je bil legendarni film Rocky, glavno vlogo v njem je zaigral Sylvester Stallone. Največji akcijski zvezdnik zadnjih desetletij in verjetno kar vseh časov, bog oče akcijskega filma, se ne ustavlja, čeprav bo v torek praznoval 75 let.
Boksarski film Rocky, ki so ga posneli za manj kot milijon dolarjev – v današnjih evrih bi to zneslo 3,6 milijona, kar je za hollywoodske razmere omembe nevreden drobiž – in poslali v kinodvorane brez posebnih pričakovanj, je takoj postal uspešnica, kult in eden najslavnejših filmov vseh časov. Preračunano v današnji denar je prinesel 840 milijonov evrov.
Njegovega uspeha ni lahko razložiti. Gre za športno dramo, kar nikakor ni recept za uspešnico, prej nasprotno. V njem ni bilo nobenega zvezdnika. Glavno vlogo je odigral okoren, momljajoč in povsem neznan igralec. Vendar je ta igralec, Sylvester Stallone, na krilih tega filma poletel med zvezde, kjer, kljub številnim filmskim polomijam, vztraja še danes.
V Peklenski kuhinji
Tako kot njegov lik Rocky, ki smo ga spoznali kot izterjevalca dolgov in ne posebno uspešnega napol amaterskega boksarja iz sluma v Filadelfiji, se je tudi Stallone rodil v slumu. Newyorška Hell's Kitchen, Peklenska kuhinja, je bila leta 1946, ko se je rodil, v slogu imena revna priseljenska četrt, še desetletja potem bojišče med irskimi in italijanskimi mafijskimi tolpami. Njegov oče Frank Stallone je bil priseljenec iz južnoitalijanske pokrajine Apulija, mati Jacqueline Labofish, pozneje bolj znana kot Jackie Stallone, je imela francoske in vzhodnoevropske korenine.
Ob rojstvu 6. julija so morali Stallonu iz maternice pomagati s porodnimi kleščami. Nerodni kirurški instrument lahko v rokah ne najbolj veščega ali zgolj malomarnega osebja povzroči hude posledice. Stallonu so z njim preščipnili obrazni živec, zaradi česar ima paralizirano levo stran ustnic, jezika in brade. Čeprav se zdi to na prvi pogled slabo, je zaradi tega dobil značilni videz in momljajoč govor, s čimer je gotovo že od začetka odstopal.
V zakonu se je Franku in Jackie rodil še sin Frank mlajši, ki je občasen igralec, tudi v filmih starejšega brata, dejansko pa predvsem pevec. Frank starejši je med drugo svetovno vojno služil v vojski, potem pa je bil frizer. Z Jackie sta se ločila leta 1957, poročil se je še trikrat. Iz teh zakonov ima Stallone še dva polbrata in polsestro. Oba starša sta živela dolgo, oče več kot 90 in mama skoraj 100 let. Jackie Stallone je sicer v 90. letih postala slavna ne samo zaradi sina, ampak tudi s svojimi televizijskimi nastopi kot celostno živopisna oseba. Med drugim je bila astrologinja in vedeževalka, ki je trdila, da lahko prihodnost nekoga poleg z dlani napove tudi z njegove zadnjice.
Družina se je precej selila, zato je Michael Sylvester Gardenzio Stallone obiskoval različne šole. Sredi 60. let je bil nekaj časa na šolanju celo v Švici, preden se je leta 1967 vpisal na študij igre na univerzi v Miamiju na Floridi. Študija sicer ni končal, so mu pa več desetletij pozneje zaradi filmskih dosežkov priznali diplomo iz umetnosti.
Najprej Rocky ...
Po selitvi s Floride v New York, kjer se je hotel uveljaviti kot igralec, mu seveda ni šlo po maslu. Ker je bila mati
Jackie zagovornica zdravega načina življenja in redne telovadbe, je bil njen starejši sin mišičast, kar mu je pomagalo do prve filmske vloge.
Nerodno je bilo le to, da je šlo za mehko pornografski film Zabava pri mucki in žrebcu (The Party at Kity and Stud's, 1970). Stallone je pozneje povedal, da ga je posnel samo zato, ker je bil popolnoma brez denarja. Film so, ko je glavni igralec zaslovel, opremili z nekaterimi trdimi prizori, na katerih sicer ni Stallonovega orodja, in ga izdali z naslovom Italijanski žrebec (Italian Stallion), kar je bil tudi vzdevek lika, s katerim je pozneje postal slaven.
Po še nekaj filmskih vlogah je spomladi 1975 videl dvoboj med takratnim boksarskim šampionom Mohamedom Alijem in izzivalcem Chuckom Wepnerjem. Zanj so vsi menili, da nima nobenih možnosti, vendar je prvak končal dvoboj s tehničnim nokavtom šele v zadnji, 15. rundi. Dvoboj je bil za Stallona navdih, da je v naslednjih nekaj dneh napisal scenarij o neuspešnem boksarju Rockyju Balboi, ki ga po naključju izberejo za boj s šampionom Apollom Creedom. Ta ga sicer premaga, vendar Rocky ostane na nogah do konca.
Scenarij je zanimal marsikoga, vendar ne tudi Stallonov pogoj, da glavno vlogo odigra sam. Na koncu je dosegel dogovor s studiem United Artists, ki je svoj vložek oplemenitil za več kot 200-krat.
Zvezda je bila rojena. Rocky ni bil samo komercialni hit. Nad njim so bili navdušeni tudi kritiki in prejel je kar deset nominacij za oskarja. Dobil je dva prestižna, za najboljši film in
John G. Avildsen za najboljšo režijo, in še enega od ne tako pomembnih, za montažo. Čeprav je bil nominiran v dveh prav tako prestižnih kategorijah, za najboljšo moško glavno vlogo in najboljši scenarij, pa Stallone ni dobil nobenega. In tako je ostalo, še danes nima oskarja.
V naslednjih letih je kot novo vroče igralsko ime nastopil v več filmih, vendar razen nadaljevanj boksarske sage, Rocky II. (1979), v katerem je končno osvojil naslov boksarskega prvaka v težki kategoriji, in Rocky III. (1982), v katerem je naslov najprej izgubil in si ga potem pod trenerstvom nekdanjega tekmeca Creeda priboksal nazaj, niso bili posebno uspešni. A je leta 1982 poleg tretjega Rockyja v kina prišel še en film.
... potem Rambo
Če je Stallone do takrat veljal za igralca, ki lahko zažiga le kot Rocky, je bil film Rambo (First Blood, 1982) nekaj povsem drugega. V njem je upodobil vietnamskega veterana, nekdanjega superkomandosa Johna Ramba, ki se še leta po vrnitvi iz azijskih džungel v Ameriki nikakor ne znajde. Rambo je bil eden zgodnjih filmov, ki so obravnavali postravmatsko stresno motnjo. Ta je zdaj že dodobra znana in raziskana, takrat pa je bila velika neznanka; celo poimenovali so jo samo nekaj let prej.
Seveda se film ni poglabljal v duševne finese, ampak se je predvsem naslajal nad nasilnimi znaki motnje. Bil je izjemna uspešnica in je Stallona utrdil oziroma postavil na prvo mesto med akcijskimi junaki 80. let. V tem desetletju je bil nesporni kralj akcijskega filma. Njegovi liki, iz filma v film bolj
mišičasti, so odprli vrata tudi drugim igralcem podobnega tipa, na primer (avstrijskemu) štajerskemu bodybuilderju Arnoldu Schwarzeneggerju in belgijskemu mišičnjaku Jean-Claudu Van Dammu. Prvi je z vlogami barbara Konana in morilskega kiborga Terminatorja celo nakazoval, da bi se lahko okronal za prvega akcijskega junaka, vendar se to ni zgodilo.
Do konca 80. let je Stallone posnel še uspešnice Rocky IV. (1985), Rambo II. (Rambo: First Blood Part II, 1985), Cobra (1986) je bil prvi res uspešen film, v katerem ni bil Rocky ali Rambo, Rambo III. (1988) in Tango & Cash
❞
Rambo je bil izjemna uspešnica in je Stallona utrdil oziroma postavil na prvo mesto med akcijskimi junaki 80. let.
Stallonu so s porodnimi kleščami preščipnili obrazni živec, zaradi česar ima paralizirano levo stran ustnic, jezika in brade.
❞
Njegova druga kariera še kar traja. Po letu 2006 je nanizal kup uspešnic.
(1989). Vmes je bilo tudi nekaj manj posrečenih, vendar to ni omajalo njegovega statusa kot garancije najbolj zanesljivega vložka v hollywoodsko produkcijo. Ni presenetljivo, da je bil takrat najbolje plačani igralec.
Nekakšen prelom je pomenil film Rocky V. (1990). Čeprav je prinesel trikratnik vložka, je bilo to za film, ki je bil predviden za veliko uspešnico leta, razočaranje. Stallona sicer pri 44 letih še zdaleč ni dajala starost, vendar so takrat v modo prihajali drugačni junaki in drugačni filmi.
Kljub temu se je še nekaj let držal dobro. Res je posnel tudi kakšen obupen film, verjetno najbolj strahoten med njimi je bil Stoj – ali moja mama strelja (Stop! Or My Mom Will Shoot, 1992). Vendar je slab vtis takoj popravil s kakšno res dobro akcijo, na primer snežno uspešnico Plezalec (Cliffhanger, 1993), ki naj bi se dogajala v Skalnem gorovju, dejansko pa so jo večinoma posneli v Cortini d'Ampezzo v italijanskih Dolomitih.
Dol in spet gor
Njegov zadnji kolikor toliko uspešen film za dolgo časa je bila neonoir kriminalka Policaji (Cop Land, 1997). Vedno atletski zvezdnik se je za vlogo z dieto, sestavljeno pretežno iz krofov in podobnih zadev, ki se jim drugače izogiba, zredil za 18 kilogramov. Film, v katerem je ob njem igrala izjemna zasedba kot iz kakšne mojstrovine Martina Scorseseja (Harvey Keitel, Ray Liota, Robert De Niro), so dobro sprejeli tako kritiki kot gledalci.
Potem so nastopila leta, ki bi jim lahko rekli dno Stallonove kariere. Na začetku 21. stoletja je posnel serijo tako finančno kot kritiško zavoženih filmov, zato stranske vloge v kakšni uspešnici, kot je bila vloga zlobneža v Spy Kids 3: Game Over (2003), niso popravile grenkega vtisa, da se seli med staro šaro.
Očitno se je tega zavedal tudi sam, zato se je vrnil tja, kjer je začel. K Rockyju. Leta 2006 je v kina prišel šesti Rocky, Rocky Balboa. Ta je bolj kot vsa nadaljevanja ujel duha originala. Glavni junak po bankrotu spet živi v filadelfijskem slumu, čeprav očitno ni reven, saj ima v lasti restavracijo. Je ostarel, a zagrabi priložnost, ko mu ponudijo ekshibicijski dvoboj z aktualnim prvakom. Na koncu sicer izgubi, vendar pokaže, da še ni za odpis.
To je Stallone najbrž hotel povedati tudi o svoji karieri. Šesti Rocky je ob vložku – preračunanem v današnje evre – 27 milijonov prinesel 173 milijonov. Stallone je bil spet na konju.
Njegova druga kariera še kar traja. Po letu 2006 je posnel kup uspešnic, med njimi dve nadaljevanji Ramba. Zadnji, Rambo: Do zadnje kaplje krvi (Rambo: Last Blood, 2019), je bil zelo krvav celo po merilih prejšnjih. Če je bilo predvsem za drugi in tretji del značilno pretiravanje s streljanjem, Ramba 21. stoletja uporabljata bolj nazorne, skorajda voajerske prikaze nasilja. Verjetno pove vse ena od enovrstičnic iz petega Ramba: »Raztrgal vas bom.« Kar misli dobesedno.
A Stallone ni ostal samo pri kratkotrajni razprodaji stare slave z uveljavljenima franšizama. Zagnal je dve novi. Prva je Plačanci s tremi uspešnicami v letih od 2010 do 2014, druga Creed z za zdaj dvema filmoma. Zadnja je zanimiva zaradi tega, ker v njej Stallone spet igra Rockyja Balboo, vendar ne kot boksarja, ampak trenerja sina nasprotnika iz prvih dveh Rockyjev in prijatelja iz tretjega Apolla Creeda.
V tej vlogi je bil tako prepričljiv, da so ga leta 2015 za prvi del nominirali za oskarja za najboljšo moško stransko vlogo. Čeprav je veljal za glavnega favorita, ga ni dobil. Je pa dobil v enaki kategoriji drugo najbolj prestižno nagrado, zlati globus. Že leta 1984 so ga počastili tudi z zvezdo na hollywoodskem pločniku slavnih, leta 2010 pa so ga zaradi zaslug pri širjenju priljubljenosti boksa uvrstili v International Boxing Hall of Fame, boksarsko hišo slavnih.
Stallone še zdaleč ni samo igralec. Je tudi plodovit scenarist, ki je med drugim napisal scenarije za vse Rockyje, Rambe, Plačance in oba Creeda, poleg tega je režiral štiri Rockyje in po enega Ramba ter Plačance. Njegova produkcijska hiša Balboa Productions zdaj pripravlja celo vrsto projektov, med drugim načrtuje četrte Plačance. Čeprav ima na plečih tri četrt stoletja, Stallone torej nikakor ne namerava v pokoj.
V tretje umirjen
Za hollywoodskega zvezdnika povsem z vrha prve lige nikakor ni presenetljivo, da je Stallone tretjič poročen. Še preden je zaslovel, se je leta 1974 poročil s Sasho Czack. Imela sta dva sinova, starejši Sage se je rodil leta 1976, mlajši Seargeoh tri leta pozneje. Starejši se je ne preveč uspešno ukvarjal s filmom, umrl pa je star komaj 36 let. Menda za smrt niso bila kriva mamila, kot so pri marsikaterem otroku slavnih, ampak skrajno nezdrav način življenja, zato je bila zanj usodna koronarna srčna bolezen, ki ponavadi prizadene stare ljudi.
Mlajšemu sinu Seargeohu so že v zgodnjem otroštvu diagnosticirali avtizem. Stallone ga je večinoma vzgajal kot druge otroke. Danes menda lahko skrbi sam zase, začuda pa ga bolj ali manj pri miru pustijo tudi paparaci. Z mamo obeh sinov se je Stallone ločil leta 1985.
Še isto leto se je poročil s soigralko iz četrtega Rockyja, od njegovih 177 centimetrov precej višjo dansko manekenko in igralko Brigite Nielsen. Ta ima precej burno zasebnost, Stallone je bil drugi od za zdaj petih soprogov in še kupa drugih partnerjev. Nepresenetljivo sta ostala skupaj le dve leti, vendar je bilo to dovolj, da ga je oskubila za kar nekaj milijonov.
V tretje se je poročil z več kot dvajset let mlajšo manekenko Jennifer Flavin. Spoznala sta se že leta 1988, vendar so bila prva leta njunega poznanstva precej nestanovitna in sta se vmes tudi razšla. Dokončno sta ugotovila, da sta za skupaj, leta 1996, ko se jima je rodila prva hči Sophia. Leto pozneje sta se poročila, leta 1998 sta dobila drugo hčer Sistine, leta 2002 pa še tretjo Scarlet. Zdaj 23-letna Sistine je malo po očetu in malo po materi, saj je manekenka in igralka.