Ne Delo

Viruse najbolje zavira morska voda

Sredi glavne sezone plavanja in namakanja preizkušam­o osvežilne kopalne točke, ki jih najdemo po vsej državi.

- Katja Cah

Kopanja v rekah in jezerih ne priporočam­o po močnem dežju zaradi padavinske­ga spiranja površin v zaledju, zaradi česar se lahko lokalno poveča mikrobiolo­ška in kemijska onesnaženo­st vode. NIJZ

Dejstvo je, da sta kopanje in plavanje namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in igri ter s tem krepita in ohranjata zdravje. Seveda, če v vodovje ne skačemo nespametno na glavo ali vanj zabredemo na nevarnih območjih.

V Sloveniji se povečini ne zavedamo, kakšni srečneži smo, kar zadeva kopališča, ki nam jih ponuja že mati narava sama. Sredi glavne sezone plavanja in namakanja, ki tako prija v vročini, imamo imenitno priložnost tudi za preizkušan­je novih osvežilnih kopalnih točk, ki jih najdemo po vsej državi. Previdnost kljub vsemu ni odveč, še sploh, če se podamo v neznane vode.

Morje se je med letošnjim junijskim vročinskim valom ogrelo tudi do 28 stopinj Celzija, a je še vedno prinašalo božansko osvežitev. Kopalna sezona na morju sicer uradno traja od 1. junija do 15. septembra, na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. V minulih dveh tednih, ko so temperatur­e trinajst dni zapored narasle nad 30 pa vse tja do 35 stopinj Celzija, je bilo manj možnosti za prenos virusov, med katere spada tudi razvpiti koronaviru­s, zato je bila to tudi priložnost za brezskrbno čofotanje. Druženje je sicer kljub nedavno razglašeni zeleni fazi epidemije še vedno okrnjeno, saj nekateri zaščitni ukrepi ostajajo, kljub temu da je tipična poletna vročina zdesetkala večino virusov. »Visoka temperatur­a v okolju lahko vpliva na hitrejšo inaktivaci­jo in propad virusa v zunanjem okolju, je pa za zajezitev prenosa okužbe ključen medosebni aerogeni in kontaktni prenos. Vsekakor je prednost naravnih kopališč bivanje na odprtem prostoru, kar bistveno zmanjša verjetnost prenosa okužbe ob upoštevanj­u preventivn­ih ukrepov za preprečeva­nje prenosa okužbe,« pojasnjuje­jo na NIJZ.

Po deževju raje ne v jezera in reke

Hkrati pritrjujej­o podatku, da je kopanje v slani vodi, tj. v morju in v bazenih z naravno slano vodo, ki so na prostem, v vsakem vremenu manj tvegano za prenos virusnih bolezni, medtem ko za druge vode po nevihtah to ne velja: »Kopanja v rekah in jezerih ne priporočam­o po močnem dežju zaradi padavinske­ga spiranja površin v zaledju, zaradi česar se lahko lokalno poveča mikrobiolo­ška in kemijska onesnaženo­st vode. Poleg tega je takrat večja nevarnost utopitve zaradi povečane globine vode, hitrosti toka in motnosti vode.« Dodajajo, da sicer lahko ponekod tudi morski tokovi prinesejo onesnaženj­e, a še vedno ostaja morska voda sama po sebi najboljša izbira, če se želimo izogniti virusnim okužbam, tudi s koronaviru­som: »Pri kopanju v slani vodi je za prenos koronaviru­sa manj pomembna možnost prenosa prek vode, veliko bolj pa medosebni prenos v vodi in obvodnih površinah. V morju in naravnih vodah nasploh je za zmanjšanje možnosti prenosa okužbe z novim koronaviru­som zelo pomemben učinek redčenja v velikih količinah vode, v bazenu pa učinek dezinfekci­je s klorom.«

Le 48 s statusom kopalnih voda

Med kopalno sezono kakovost in temperatur­o v naravnih kopališčih vsakih štirinajst dni spremlja Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), a le v tistih s statusom kopalnih voda. Na ta seznam je uvrščenih 48 izbrank, od tega ji je 21 na vodnih telesih morja in 27 na vodnih telesih celinskih voda. Trenutno stanje najdemo označeno na karti Slovenije na spletnem naslovu: htp://gis.arso.gov.si/apigis/kopalneV/. »Kopanje v rekah, jezerih in morju ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer ni izrecno prepovedan­o. Vendar priporočam­o, da za kopanje v površinski­h vodah uporabljat­e območja, ki imajo status kopalne vode,« sporočajo z ministrstv­a za okolje in prostor ter dodajajo, da vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratori­j za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organolept­ično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja: »V odvzetih vzorcih vode v mikrobiolo­škem laboratori­ju se ugotavlja prisotnost dvojih bakterij, ki sta kazalnika morebitneg­a fekalnega onesnaženj­a (Escherichi­a coli, intestinal­ni enterokoki), ustreznost posamezneg­a vzorca pa je ocenjena glede na priporočil­a Nacionalne­ga inštituta za javno zdravje.«

Največje zdravstven­o tveganje je človek

Ključnega pomena za zdravo kopanje je ustrezna kakovost vode. Na ministrstv­u za okolje in prostor podrobneje razložijo: »V naravnih vodah najdemo števila živa bitja, za katera je to naravno bivalno okolje in običajno ne pomenijo neposredne­ga zdravstven­ega tveganja za kopalce. Človek pa v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi fekalije iz komunalnih izpustov, iztokov, z gnojenjem kmetijskih površin in njihovim spiranjem ob dežju, ravno tako jih vnašajo sami kopalci in živali. Prav s fekalijami onesnažene vode so tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in okužbe. Kvantitati­ven kazalnik fekalnega onesnaženj­a voda je prisotnost indikators­kih bakterij v vodi, kot so Escherichi­a coli in intestinal­ni enterokoki. Oboje redno spremljamo in njihova prisotnost je podlaga za oceno ustreznost­i posamezneg­a vzorca vode glede na priporočil­a Nacionalne­ga inštituta za javno zdravje ter za oceno stanja ob koncu kopalne sezone.« Ustreznost kopalne vode ugotavljaj­o predvsem na podlagi mikrobiolo­ške kakovosti vode oziroma drugih pojavov v njej, ki lahko takoj ali pozneje neposredno ali posredno ogrožajo življenje ali zdravje kopalcev. Če ni ustrezna, se lahko kopanje glede na priporočil­a Nacionalne­ga inštituta za javno zdravje odsvetuje oziroma prepove.

Po kakovosti smo v evropskem vrhu

Kot kaže poročilo Arso o kakovosti kopalnih voda za leto 2020, se Slovenija v evropskem merilu uvršča v sam vrh. Med letoma 2017 in 2020 so glede na mikrobiolo­ško razvrstite­v celinskih kopalnih vod najvišjo oceno odlično dobila naslednja kopališča: Nadiža, Soča pri Čezsoči, Tolminu, v Kanalu, pri Solkanu, na Blejskem jezeru pri Hotelu Vila Bled, Grand Hotelu Toplice, Grajsko kopališče ter Mala Zaka in Velika Zaka, Šobčev bajer, na Bohinjskem jezeru Fužinski zaliv in Ukanc ter na Kolpi kopalna območja Pobrežje–Fučkovci, Prelesje–Kot, Damelj, Učakovci–Vinica, Adlešiči in Podzemelj. Po mikrobiolo­ški razvrstitv­i kopalnih voda na morju v minulih štirih letih so

na merilnih mestih oznako odlično prejele prav vse (razen Žusterne na sredini koprskega kopališča, kjer je bila ocena zadostno), in sicer Debeli rtič, Adria Ankaran, mestno kopališče Koper, Žusterna – AC Jadranka (Koper), Pri svetilniku (Izola), Delfin (Izola), Rikorovo – Simonov zaliv (Izola), plaža Simonov zaliv, Simonov zaliv – Strunjan, plaža Krka – Zdravilišč­e Strunjan, Salinera (Strunjan), Salinera – Pacug (Strunjan), Fiesa – Piran (Hotel Barbara in pod stadionom), plaža Grand Hotel Bernardin (Portorož), plaža Hotel Vile Park (Portorož), Hoteli Morje – Hoteli LifeClass (Portorož), osrednja plaža Portorož, Metropol Portorož, Kamp Lucija, Punta (Piran) in Fornače (Piran).

Zdravje krepimo le v čisti vodi

Lani je bilo kar 85,1 odstotka ocenjenih kopalnih voda odličnjaki­nj, oceno dobro je prejelo 8,5 odstotka proučevani­h kopališč, zadostnih pa je bilo 6,4 odstotka kopalnih točk. Kopalne vode so torej večinoma odlične in dobre, takšnih je kar 93,6 odstotka, zadostne so tri, medtem ko slabih oziroma neustrezni­h v letu 2020 niso odkrili. »Zaradi onesnaženj­a v letu 2019 je na podlagi štiriletne­ga niza podatkov kot zadostno še vedno razvrščeno kopališče Žusterna, na novo pa prvič kopališče v Žužemberku. Občini Koper in Žužemberk skupaj s komunalnim­a podjetjema in drugimi pristojnim­i institucij­ami že pripravlja­ta trajnejše ukrepe za izboljšanj­e stanja,« pojasnjuje­jo na Arsu v zaključku poročila za 2020. Poudarjajo, da je že nekaj let kakovost vode ustrezna na vseh lokacijah, ki so namenjene kopanju, in je primerljiv­a tudi s kakovostjo kopalnih voda po Evropi. Opomnijo tudi na pomembno dejstvo, da sta kopanje in plavanje namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in igri ter s tem krepita in ohranjata zdravje.

Seveda, če v vodovje ne skačemo nespametno na glavo ali vanj zabredemo na nevarnih območjih ter budno skrbimo za to, da bodo kopalne vode še naprej ostale kar najbolj čiste. To je odvisno tudi od tega, ali bomo dopustili, da se jih polastijo neetični veljaki. Že latinski pregovor nas je svaril, da le iz čistega vira teče čista voda. Naj takšna tudi ostane, kolikor je to glede na splošno lokalno in globalno onesnaženj­e sploh še mogoče.

 ??  ??
 ?? Foto Blaž Močnik ?? Slikovito smaragdno sotočje Soče in Tolminke velja za eno najbolj priljublje­nih plaž, posebno med ljubitelji hladnejših voda.
Foto Blaž Močnik Slikovito smaragdno sotočje Soče in Tolminke velja za eno najbolj priljublje­nih plaž, posebno med ljubitelji hladnejših voda.
 ?? Foto Špela Kuralt ?? Velenjsko jezero, ki še nima statusa kopalne vode, a naj bi bila voda v njem okoljsko neoporečna, se s površino okoli 1,4 kvadratneg­a kilometra uvršča med največja jezera v Sloveniji.
Foto Špela Kuralt Velenjsko jezero, ki še nima statusa kopalne vode, a naj bi bila voda v njem okoljsko neoporečna, se s površino okoli 1,4 kvadratneg­a kilometra uvršča med največja jezera v Sloveniji.
 ?? Foto Leon Vidic ?? Nedaleč od poleti neznosno soparne Ljubljane se je mogoče vsaj malo ohladiti v skoraj popolnoma okroglem, majhnem, a globokem Podpeškem jezeru, za zdaj še brezplačno.
Foto Leon Vidic Nedaleč od poleti neznosno soparne Ljubljane se je mogoče vsaj malo ohladiti v skoraj popolnoma okroglem, majhnem, a globokem Podpeškem jezeru, za zdaj še brezplačno.
 ?? Foto Jure Eržen ?? Skrivnostn­o Bohinjsko jezero je eno od 27 naravnih kopališč na celini z oceno odlično za kopalno vodo.
Foto Jure Eržen Skrivnostn­o Bohinjsko jezero je eno od 27 naravnih kopališč na celini z oceno odlično za kopalno vodo.
 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia