Čeprav je med najboljšimi na svetu, se ne obnaša zvezdniško
Pri 22 letih je košarkar Luka Dončić zvezdnik, kakršnega še nismo imeli, pri čemer nimamo v mislih samo športnih okvirov. Luka Dončić je verjetno že najbolj znan Slovenec v širnem svetu, prej ali slej bo tudi najbogatejši Slovenec. Prav ta konec tedna pa
❞
Če le lahko, ugodi vsem prošnjam za skupno fotografiranje in avtograme, kar veseli tudi slovenske navijače, kadar se poleti vrne v Slovenijo. Nikoli ni pozabil niti na državno reprezentanco.
Precej na tiho je Luka Dončić kot trinajstletnik odšel v Madrid. Prvi dnevi niso bili prav nič prijetni. »Ko so starši odšli domov, je bilo prvih pet dni zelo slabih. Niti treniral nisem dobro, imel sem težave, a počasi je bilo vedno boljše,« se je spominjal pred leti. »Saj je bilo lepo živeti v Madridu, toda zelo sem pogrešal družino in prijatelje. Starši so me poskušali čim večkrat obiskati, vendar sem bil še otrok, zato je bilo težko. Toda vse se je obrestovalo.« Že takoj drugi dan po selitvi je moral v Madridu tudi v šolo, čeprav še ni razumel španskega jezika.
A sčasoma se je vse izboljšalo. Zaradi veselega značaja je hitro sklepal prijateljstva, s košarkarskim talentom pa je navduševal v mlajših selekcijah madridskega Reala. Tako se spomnimo evropskega prvenstva v košarki leta 2013 v Sloveniji, ko je tedanji (in sedanji) trener članske ekipe Pablo Laso med obiskom Ljubljane z zelo izbranimi besedami in žarom v očeh razlagal o mladem košarkarskem biseru. Čeprav je imel Luka tedaj vsega 14 let, je Realov članski trener vedel o njem čisto vse.
Pablo Laso ga je v igro med člani prvič poslal 30. aprila 2015. Da je nova zvezda rojena, je ves svet spoznal, ko je Luka že kmalu zadel prvo trojko. Prav tako se slovenski košarkar dobro spominja prvega treninga v članskem moštvu. »Bil sem zelo nervozen. Prišel sem na trening, a nisem vedel, kaj naj počnem. Začel sem metati na koš in čakal. Kmalu je bilo vse lažje, saj so mi pomagali soigralci,« je povedal za španske medije. »Zdaj me ni več strah. Vsakič sem bolj miren, ko se soočim z odličnimi igralci.« Pri Realu najboljše mladince pogosto pridružijo članski ekipi, toda ne prej ne pozneje ne pomnijo, da bi kakšen mladenič tako hitro in dobro ujel stik z najboljšimi.
V tem obdobju je bilo zanimivo spremljati, kako so španski mediji Dončiću namenjali bistveno več pozornosti kot slovenski. Medtem ko so v Španiji o njem pisali v presežnikih in spremljali vsaj njegov korak, so pri nas kar malce vihali nos, češ da ni pokazal še nič resnega in da moramo počakati, preden bomo lahko sodili o njegovih kvalitetah.
Primerjave mu niso všeč
Sam se na te opazke ni oziral, ampak je z velikanskimi koraki dosegal nove mejnike. Z mladinsko Realovo ekipo je zmagal v evroligi, nato je to ponovil še s člansko zasedbo in nanizal tudi vse lovorike v španskih tekmovanjih (vse kot najboljši igralec), vmes pa je s Slovenijo osvojil leta 2017 evropsko prvenstvo in pristal v najboljši peterki EP. Vse to, še preden je dopolnil dvajset let.
Da v Madridu odrašča bodoči košarkarski superzvezdnik, so pri Realu vedeli tudi zaradi prošenj za intervju. Dolgo so ga skrivali pred novinarji, saj so želeli, da se v miru osredotoči samo na igranje košarke. Prve nastope v medijih so mu dovolili šele v začetku leta 2017, le malce preden je dopolnil osemnajst let. Med prvimi, ki jim je bilo dano spregovoriti s čudežnim mladeničem, smo bili pri časopisu Delo.
»Trudim se, da čim manj berem medije in vse stvari, ki so povezane z menoj. Ostati moram na trdnih tleh, biti realen in vsak dan še bolj trenirati. Samo tako bom postal še boljši košarkar,« je tedaj dejal. »Dobro vem, da nisem dosegel še ničesar. Vse skupaj je samo dober začetek kariere, a bi rad, da bi tudi v prihodnje napredoval v enakem ritmu. Nočem, da me primerjajo z drugimi, saj ima vsak košarkar svojo igro. Sem, kar sem, zato mi primerjave niso všeč.«
Zanimiv je bil tudi njegov odgovor, česa si najbolj želi za 18. rojstni dan: »Enako kot vsak na tem svetu – izpit za avtomobil.« V času pri Realu se je večkrat družil z nogometnimi zvezdniki in razkril, kdo je nanj naredil največji vtis: »Ko jih vidiš na igrišču ali televiziji, si ne moreš povsem dobro predstavljati, kakšni ljudje so, a nedvomno sta tako Cristiano Ronaldo kot Zinedine Zidane zelo dobra človeka. Ko smo bili skupaj na božični večerji, smo se lepo pozdravili. Malo več sem se sicer pogovarjal z Luko Modrićem in Mateom Kovačićem, saj se lahko sporazumevamo v hrvaščini. So povsem normalni fantje, za mizo so bili takšni kot vsi drugi ljudje. Z Ronaldom sva sedela skupaj, pogovarjala pa sva se o vsakodnevnih stvareh.«
Babica: Prva sem ga oblekla v pleničke
Real je v Slovenijo poslal posebno snemalno ekipo, da so o Luki posneli dokumentarni film. Odpravili so se tudi v njegovo osnovno šolo Mirana Jarca v Ljubljani, tam jih je pričakala Lukova razredničarka Smiljana Peklaj. »Košarka ga je vseskozi spremljala. Ves dan, ves teden in ves mesec. Žoga je bila vedno na prvem mestu,« je dejala.
Nato so glavno besedo v filmu prevzeli njegovi domači, predvsem mama Mirjam Poterbin in babica Milena Poterbin. V družinskem stanovanju je babica pokazal vse kolajne, ki jih je kot otrok osvajal v drugih športih (judo in kros), pod vsemi temi kolajnami nad domačo posteljo je pozneje večkrat prespal, ko se je kot najstnik občasno vračal domov.
Nad posteljo je imel v okvirju tudi zapisnik s prve tekme za člansko moštvo Reala Madrida proti Unicaji. Povsem na koncu je označena trojka igralca s števil
ko 17. To je bil tedaj komaj šestnajstletni Luka Dončić. Na drugi strani sobe med kolajnami visi odličje s podobo Dražena Petrovića. Luka ga je dobil na enem od otroških turnirjev na Hrvaškem.
Babica Milena Poterbin je tedaj razkrila več podrobnosti iz njegovega otroštva. »Minuto po rojstvu sem lahko šla v porodno sobo, zato sem ga videla še s popkovino. Videla sem, kako so ga porodne babice očistile, potem pa sem bila prva, ki sem ga oblekla v pleničke,« je opisovala.
Milena Poterbin je sicer znana slovenska frizerka, v Ljubljani je nekoč imela več frizerskih salonov. Vnuka je prvič ostrigla že pri štirih mesecih, čeprav ni nikoli užival med striženjem. Še najraje vidi, če vse skupaj mine čim hitreje. »Ko je bil v vrtcu ali šoli, sem ga šla iskat, potem pa sva skupaj preživela ponedeljek. Pri meni je prespal, potem sem ga zjutraj odpeljala v šolo,« je povedala in razkrila, kaj je najraje jedel kot otrok – zelenjavno juho od babice in skutni štrudelj z rozinami od prababice.
Za dokumentarni film so spregovorili še nekateri njegovi nekdanji trenerji v Sloveniji, denimo Lojze Šiško, Jernej Smolnikar in Rok Dežman. »Luka je tako velik talent, da bi postal vrhunski košarkar, čeprav bi ga trenirala moja mama. Takšni talenti uspejo v vseh razmerah in niso rezultat kakšnega posebnega sistemskega dela,« je denimo povedal Rok Dežman.
❞
Pri Realu so ga dolgo skrivali pred novinarji, saj so želeli, da se osredotoči samo na igranje košarke. Prve nastope v medijih so mu dovolili, šele tik preden je dopolnil osemnajst let.
❞
Že čisto majčken, takoj ko je shodil, je tekal za žogo, nikoli se ni igral s kakšnimi avtomobilčki, denimo, tega pri nas ni bilo. Res je dal srce košarki.
Mirjam Poterbin, mama
Mama: Res je dal srce košarki
Pred leti je o sinu za Nedelo spregovorila njegova mama Mirjam Poterbin, ki ga skrbno spremlja tudi zdaj, ko je že zvezdnik v ligi NBA. »Že čisto majčken, takoj ko je shodil, je tekal za žogo, nikoli se ni igral s kakšnimi avtomobilčki, denimo, tega pri nas ni bilo. Res je dal srce košarki. Prepričana sem, da je njegov uspeh izšel tudi iz njegovega trdega dela, saj v košarko vlaga vse. Ko trenira, res trenira. In to tudi zelo rad počne. Ko je bil še mlajši in je igral pri Olimpiji, me je vedno prosil, naj pokličem trenerje in jih vprašam, ali lahko pride še na drugi, popoldanski trening, pa k starejšim … Vsekakor ima tudi talent, oboje skupaj pa pripelje do takšnega uspeha,« je povedala. »Rada pa bi poudarila še njegov značaj. Nadarjenih športnikov imamo ogromno, vendar večini med njimi ne uspe, predvsem zaradi njihovega značaja. Ko začnejo verjeti, da so najboljši, se nehajo truditi. Luka pa je zelo skromen fant. Tudi če je na neki tekmi igral najbolje, potem ugotavlja, česa ni naredil dovolj dobro, kaj bi lahko izboljšal. Vedno je mogoče biti boljši. Morda je to tisti skupek vsega, kar ga je pripeljalo med najboljše.«
Mama je tudi med zaslužnejšimi, da Luka ostaja z glavo pri stvari in da v košarki še naprej samo napreduje. »Igralci se velikokrat izgubijo, ko pride obdobje mladostništva, v času preskoka od mladincev med člane. Zdi se mi, da so za mlade športnike bolj nevarna zgodnejša leta, denimo okrog 15., 16. Ko so denimo z Realom osvojili naslov prvaka med mladinci, so ga tudi v klubu zelo zaščitili. Vendar je Luka zdaj tako odrasel, razmišlja kot 25-letnik. Z njim sem vsak dan, poznam njegov značaj in mislim, da ni bojazni, da bi ga kam odpeljalo,« je dejala leta 2017.
Rekorde podira po tekočem traku
Zanimivo je bilo spremljati tudi zlobne komentarje, da bo Luka precej težje igral v ligi NBA, češ da je za tamkajšnje zvezdnike prepočasen in da ne bo mogel igrati dobre obrambe. In kaj je storil? Utišal je prav vse dvomljivce. Po koncu tretje sezone v NBA se lahko pohvali z nazivom najboljšega novinca lige, dvakrat je bil v najboljši peterki lige, dvakrat je nastopil na članski tekmi vseh zvezdnikov (in prej še med novinci), podrl pa je že toliko individualnih statističnih rekordov, da je premalo prostora, da bi našteli vse. V resnici je tako dober, da pri Dallasu močno zaostajajo pri gradnji ekipe, ki bi ustrezala njegovemu napredku, zato moštvo iz Teksasa še ni na ravni, da bi lahko sanjalo o prvaku lige NBA.
Čeprav spada med najboljše košarkarje na svetu, se ne obnaša prav nič zvezdniško. Če le lahko, ugodi vsem prošnjam za skupno fotografiranje in avtograme, kar veseli tudi slovenske navijače, kadar se poleti vrne v Slovenijo. Nikoli ni pozabil niti na državno reprezentanco. Ko so se nedavno za njegovo ekipo končali nastopi v končnici lige NBA, je čez nekaj dni že stal na parketu dvorane Stožice skupaj z reprezentančnimi soigralci.
Pred njimi je zdaj eden največjih izzivov kariere – Slovenijo popeljati na olimpijske igre v Tokiu, kar bi bil nov izreden mejnik za slovenski šport, slovensko košarko in najboljšega slovenskega košarkarja.